Resolucija je bila sprejeta z 224 glasovi za in 194 proti, zahteva pa, da kongres odobri kakršen koli konflikt z Iranom, razen v primeru nevarnosti takojšnjega napada na ZDA.

Potem ko so ZDA prejšnji teden v Iraku izvedle atentat na iranskega generala Kasema Solejmanija, pri čemer so ubile še več ljudi, je Iran ta teden kot povračilo izstrelil rakete na vojaški oporišči v Iraku, kjer so nastanjeni ameriški vojaki. Napad ni terjal žrtev.

Predstavniški dom, v katerem imajo večino demokrati, od predsednika zahteva, da "prekine uporabo oboroženih sil ZDA" zoper Iran brez odobritve kongresa.

"Vojni se moramo izogniti. Brezbrižnost te administracije je neverjetna. In predsednik in njegova trditev – saj sem jih obvestil s svojimi tviti. No, to ni odnos med predsednikom in kongresom, ki so ga v ustavi predvideli ustanovni očetje, ko so Belo hišo opolnomočili v pogledu nacionalne varnosti, kongresu pa dali pravico, da razglasi vojno in zagotovi sredstva in preostalo," je izjavila demokratska predsednica predstavniškega doma Nancy Pelosi.

Kot je za Radio Slovenija poročal Andrej Stopar, demokrati ne verjamejo pojasnilom vlade o razlogih za atentat na iranskega generala in menijo, da je predsednik ravnal samovoljno, sprožil izbruh nasilja, odbil zaveznice in ZDA pahnil na rob vojne.

Resolucija navaja zakon o vojnih pooblastilih iz leta 1973, ki je kongresu dodelil moč omejevanja predsednikovega pooblastila za vpletanje države v oborožene spopade.

Kot poroča BBC, pa ostaja odprto pravno vprašanje, ali lahko kongres s pričujočo resolucijo omeji predsednika.

Da bi senat, ki je pod nadzorom republikancev, resolucijo potrdil, naj bi bilo mogoče zgolj teoretično. Vodja republikancev v predstavniškem domu Kevin McCarthy je glasovanje o resoluciji sicer označil za "nepomembno", predsednik Trump pa je Nancy Pelosi označil za "noro".

Atentat kot "ameriška pravica"

Trump je o atentatu na Solejmanija govoril tudi na predvolilnem shodu v Ohiu, kjer je privržencem dejal, da smrt iranskega generala predstavlja "ameriško pravico" in da so z njo rešili življenja Američanov.

Solejmanija je obtožil, da je organiziral nasilne proteste pred ameriškim veleposlaništvom v Bagdadu ta mesec, ZDA pa pravijo tudi, da je načrtoval napade na ameriške tarče na Bližnjem vzhodu, a Washington teh obtožb ni podkrepil z dokazi. Trump je v Ohiu še dejal, da je Solejmani razmišljal o napadu na ameriška veleposlaništva, tudi tisto v Bagdadu.

Solejmanija, ki je bil glavni poveljnik v boju proti džihadistični skupini Islamska država, je označil za "krvoločnega terorista".

Medtem ko je Trump dejal, da so imeli podatke o neposredni grožnji napadov, ki naj bi jih načrtoval Solejmani, pa je zunanji minister Mike Pompeo za ameriško televizijo Fox News dejal, da so grožnje bile, a da niso vedeli kdaj ali kje naj bi do napadov prišlo.

Nekaj republikancev nezadovoljnih

Do resolucije prihaja po tem, ko so predstavniki vlade kongresnikom pojasnjevali razloge za atentat na iranskega generala. Dejanje vlade so upravičevali zunanji minister Pompeo, obrambni minister Mark Esper in direktorica obveščevalne agencija CIA Gina Haspel.

Republikanci so sicer večinoma podprli Trumpovo odločitev za napad, dva republikanska senatorja, Mike Lee in Rand Paul, pa sta dejala, da bosta morda podprla resolucijo v senatu.
Lee je dejal, da je bila predstavitev o napadu, ki so jo izvedli vladni uslužbenci, najslabša na vojaškem področju, kar jih je kdaj videl.