"Obe strani sta bili zaposleni s pripravami na oznanitev in podpis mirovnega sporazuma, zdaj pa je ameriški predsednik odpovedal mirovni dialog. To bo vodilo v še več žrtev na ameriški strani," je nekaj ur po Trumpovi nepričakovani odpovedi pogovorov dejal tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid.

"Prizadeta bo verodostojnost ZDA, njihovo protimirovno stališče bo razkrito svetu, izgube življenj in premoženja se bodo povečale," je dodal. Mudžahid je še dejal, da ne bodo zadovoljni, dokler ne bo konca tuje okupacije Afganistana.

V nizu tvitov je Trump razkril, da bi moralo v nedeljo v Camp Davidu v ZDA potekati skrivno srečanje z afganistanskim predsednikom Ašrafom Ganijem in talibanskimi voditelji. Do zdaj so vsa srečanja z Američani potekala v tretjih državah.

"Talibani so priznali napad, v katerem je umrl eden izmed naših odličnih vojakov. Zato sem takoj odpovedal srečanje in prekinil mirovna pogajanja. Kakšni ljudje bi povzročili toliko žrtev le zato, da bi okrepili svoj pogajalski položaj? Če ne morejo zagotoviti premirja med pogajanji, potem verjetno ne morejo vplivati niti na to, da bi dosegli veljaven dogovor," je zapisal Trump.

Oglasila se je tudi afganistanska vlada, ki je sporočila, da je pripravljena sodelovati z Washingtonom za "trajni mir", ki pa bo lahko nastopil šele, ko bodo talibani pripravljeni na ustavitev ognja.

Umik v zameno za konec napadov

ZDA se s talibani pogajajo o umiku iz Afganistana v zameno za zagotovilo, da Afganistana ne bi več uporabljali za središče, iz katerega bi skrajneži nato napadali ZDA in njene zaveznice. ZDA zahtevajo tudi ustavitev ognja in neposredne pogovore med talibani in afganistansko vlado v Kabulu. V ponedeljek je ameriški odposlanec za Afganistan Zalmay Khalilzad sporočil, da so ZDA s talibani po devetih krogih pogovorov, ki so potekali v Dohi, dosegli "načelni mirovni dogovor", a da dokument čaka še na Trumpov podpis.

Po mirovnem dogovoru bi ZDA v 20 tednih iz Afganistana umaknile 5.400 vojakov – trenutno je v tej državi 14.000 ameriških pripadnikov oboroženih sil, poroča BBC.

Umrla ameriški in romunski vojak

V četrtek so talibani izvedli napad z avtomobilom bombo na varnostno nadzorno točko v Kabulu. Ubitih je bilo dvanajst ljudi – poleg ameriškega in romunskega vojaka še devet civilistov, ranjenih pa 42. Kot je sporočil predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid, je bila tarča napada afganistanska obveščevalna agencija v bližini. To je bil drugi bombni napad v Kabulu ta mesec in 19. od začetka leta.

Talibani sicer v Afganistanu nadzorujejo največ ozemlja od ameriškega posredovanja v državi leta 2001. Pogovore z afganistansko vlado zavračajo, saj jo imajo za lutko v rokah ZDA.

Samo letos je umrlo ali bilo ranjenih 4.000 civilistov

Od leta 2001 je v Afganistanu umrlo skoraj 3.500 vojakov koalicijskih sil, več kot 2.300 med njimi Američanov. Umrlo je tudi več kot 32.000 civilistov, 58.000 pripadnikov varnostnih sil in 42.000 talibanov.

Samo v prvi polovici letošnjega leta je bilo ubitih ali ranjenih skoraj 4.000 afganistanskih civilistov. Močno se povečalo tudi število žrtev, ki jih povzročijo vladne ali tuje sile, kažejo podatki ZN-a.