Tako meni naša sogovornica, umetnica in vzgojiteljica Sarah Beadle, ki med drugim uči tudi na elitni losangeleški zasebni dekliški šoli Marlborough.

Z Beadle smo se pogovarjali po katastrofalnih gozdnih požarih ta mesec, ti so požgali okoli 163 kvadratnih kilometrov površin, uničili več kot 15.000 domov, umrlo pa je najmanj 27 ljudi.

Najhuje je bilo v elitnih soseskah Pacific Palisades, Pasadena in večkulturni Altadeni.

Špekulacij o požarih je bilo veliko, prav tako kritik na račun oblasti in ugibanj, ali bi vse skupaj lahko pripeljalo do tega, da bi se Kalifornija nagnila na stran republikancev. Beadle meni, da se to ne bo zgodilo. Kar pa ne pomeni, da se Los Angeles ne bo za vedno spremenil.

Sorodna novica Los Angeles po požarih: pereča vprašanja, umiki zavarovalnic in demokratsko vodstvo na tnalu

Ljudje, ki ne poznajo Los Angelesa in so spremljali novice o požarih, so si zlahka oblikovali stališče, da so ti prizadeli zgolj bogate in slavne. Toliko tabloidnih zgodb je bilo o zvezdnikih, ki so izgubili svoje vile, da je bilo zelo lahko odpraviti požare kot nekaj, kar je prizadelo zgolj najbogatejši sloj, ki si bo zlahka opomogel. To ni čisto res. Lahko malce spregovorite o vseh prizadetih skupnostih?
Uveljavljena zgrešena predstava je, da je Los Angeles mesto bogatih zvezdnikov. Čeprav je res, da jih tu živi mnogo, pa si poskušajte predstavljati vse, ki delajo ob boku bogatih, ali bolje rečeno, zanje. V tem primeru to vključuje varuške, hišne oskrbnice, vrtnarje, hišnike, inštruktorje, kuharje, asistente itd. Za vsako bogato osebo v Los Angelesu obstaja podporna ekipa, ki skrbi, da njihovi imperiji nemoteno tečejo – in ta podporna ekipa je zdaj brez služb.

Si lahko predstavljate, za vsak dom, ki je bil izgubljen v požaru v Pacific Palisades, koliko ljudi iz srednjega in nižjega razreda je ostalo brez dela? Če vzamemo zgolj tri ljudi na en dom, to pomeni 12.000 brezposelnih.

Ob tem je treba poudariti, da je bil v resnici požar v Altadeni še bolj uničujoč od tistega v Palisades. Altadena na vzhodu Los Angelesa ima veliko afroameriško skupnostjo, je ustvarjalno središče, polno umetnikov in glasbenikov, in velika večina tega prebivalstva prihaja iz delavskega srednjega razreda.

To niso premožni, ampak trobentači, tesarji, slikarji, fotografi, pisatelji ... Prebivalstvo je večinoma starejše (med 70. in 90. letom starosti) ali mlade družine z otroki.

To ni požar bogatašev, ampak požar, ki je prizadel vse družbenoekonomske sloje. Zaradi požara je brez naravnega okolja ostalo tudi več 10.000 živali, ki so s hribov zbežale v mesto – če so našle pot – z opeklinami tretje stopnje in pljuči, polnimi dima.

Za mnoge zunanje opazovalce je nerazumljivo, kako sta lahko tako bogata zvezna država, kot je Kalifornija, in mesto, kot je Los Angeles, mesto ob oceanu, tako nemočno ob požarih? Govorimo o zvezni državi, kjer je tveganje za požare veliko, tu ne govorimo o nepričakovanem pojavu, še posebej ob suši in vetrovi svete Ane … Kako vi to komentirate, kako je mogoče, da je bil odziv pristojnih oblasti tako neučinkovit? Da niti vode ni bilo v hidrantih …
Ta zima je bila vremensko izjemno netipična za Los Angeles – od maja ni padlo praktično niti kaplje dežja. Ta dež pogosto deluje kot varovalni pas, ko začnejo decembra pihati vetrovi svete Ane. Los Angeles je bil nemočen ob tem požaru, ne ob vseh požarih.

Potreb po sredstvih za boj proti temu požaru se ni dalo predvideti. V hidrantih ni bilo vode, ker je bila porabljena že vsaka kaplja. Nobene možnosti ni bilo, da bi bila katera koli civilna infrastruktura lahko pripravljena na kombinacijo izredne suše in vetrov svete Ane. Odziv bi bil, glede na izredne razmere, težko boljši, podporo so izkazali tudi gasilci z vsega sveta.

Ob tem moram poudariti, da je bil odziv javnosti resnično edinstven. Česa takega še nisem videla. Več 10.000 prostovoljcev je kuhalo hrano, delilo vodo in osnovne potrebščine ter žrtvam požara pomagalo pri urejanju vsega, od zdravniške oskrbe do financ. Prav opazna je naklonjenost, ki jo vsi čutimo drug do drugega in do našega mesta.

Krožijo tudi teorije, da je šlo za načrtne požige, da je za vsem skupaj zadaj nekaj bolj zloveščega ... Tu so tudi špekulacije, kako bodo mnogi, ki so bili ob hišo, zdaj prisiljeni prodati svoje parcele, in to pod ceno, in da kalifornijske oblasti že načrtujejo prodajo teh parcel korporacijam. Temu naj dodam še, da so mnoge zavarovalnice tik pred požari ustavile sklepanje polic za primer požara ...

Kot nekdo, ki ima majčkeno afinitete do teorije zarot, ki so skeptične do kapitalistov, lahko razumem, zakaj bi misli komu lahko zašle v to smer. Ampak treba je poudariti, da so v Ameriki lastniki zasebnih nepremičnin lastniki svoje zemlje. Ne vlada. Tako, da vlada ne more prodati parcel, ki niso v njeni lasti. Bo kalifornijska vlada kupila domove v Pacific Palisades za prgišče dolarjev? Morda. Ampak bo v letu dni ali dveh porabila vse za čiščenje strupenih snovi.

Sorodna novica "Ameriški optimizem in kapitalizem bosta poskrbela, da bo Los Angeles spet ozelenel"

Mnogi govorijo, da bi zvezna država Kalifornija lahko postala edini zavarovatelj tukajšnjih nepremičnin. Ta zamisel mi je všeč, ker so zavarovalnice zasnovane za ustvarjanje dobička. Niso javna služba. Sem že omenila, da sem skeptična do kapitalistov?

Po požarih je slišati veliko prelaganja krivde eden z drugega, ostrih kritik na račun losangeleške županje, gasilskega poveljstva, Gavina Newsoma ... kritike zgrešenega in malomarnega upravljanja ter nesposobnosti so tako velike, da se porajajo ugibanja, da bi to lahko morda celo pretehtalo Kalifornijo na stran republikancev. Kakšno je vaše mnenje?
Tako lahko je najti osebno uteho s kazanjem s prsti in iskanjem krivca. Iskanje krivde ni pravi način za pot naprej. Kar krvavo potrebujemo, je načrt za prihodnost podnebnih sprememb.

Pomembna vprašanja zdaj so, kako lahko na novo zgradimo požgane stavbe s trajnostnimi gradbenimi materiali in rastlinami, odpornimi proti ognju? Kako lahko vzpostavimo javni promet brez izpustov ali pa vsaj z malo izpusti za vse? Kako se znebimo motorjev na gorivo in prenehamo kuriti fosilna goriva? Kako obvarujemo javnost pred plenilsko zavarovalniško industrijo?

Kar najbolj skrbi ljudi, s katerimi se pogovarjam, je, da se bo Donald Trump maščeval Gavinu Newsomu v obliki odrekanja pomoči za obnovo. Kar je najbolj smešno, je, da Kalifornijci plačujejo v zvezno blagajno več kot katera koli druga zvezna država. V bistvu več kot večina zveznih držav skupaj. Kaj pa, če se, namesto da sprejmemo Trumpovo maščevanje, odcepimo od ZDA? Kaj bi Trump storil brez naše finančne podpore?

Glede na vse povedano mnogi pravijo, da bo ta požar spremenil Los Angeles za vedno. Kaj menite? In ali lahko poveste, kaj vam predstavlja Los Angeles? Kaj ga dela tako posebnega? Kaj je Los Angeles onkraj Hollywooda in zvezd? Kje se skriva njegov čar?

Los Angeles se bo in se ne bo spremenil za vedno. Živela sem v New Yorku v času napada na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra in takrat je bil vseprisoten občutek, da se bo svet spremenil na boljše. Da bomo kot mesto in kot narod rastli iz te izkušnje, podpirali drug drugega bolj strastno, si prizadevali za boljšo skupnost in našli našo pot do skupnosti v času vse večjega oddaljevanja.

Ta optimizem se nikdar ni udejanjil in New York je postal peskovnik za najbolj dolgočasno obliko potrošniških kapitalistov. Skrbi me, da bo Los Angeles postal bodisi center kulturne revolucije ali pa bo postal peskovnik za najbolj dolgočasno obliko potrošniških kapitalistov.

Najboljši del Los Angelesa je, da je poln sanjačev. Optimistov. Obsedencev z zdravim življenjskim slogom in hipijev in glasbenikov in umetnikov in čudakov vseh žavb, vsi se zgrnejo sèm. Ekscentriki so razlog, zakaj bogataše privlači Los Angeles. A pristnega ustvarjalnega življenja, h kateremu tu stremijo ljudje, se ne da kupiti. Pristnost ni na prodaj.