Trenutno še ni povsem jasno, kaj natančno razglasitev izrednih razmer pomeni, razen tega da bo Trump skušal zaobiti ustavni proces, po katerem o proračunski porabi odloča kongres, in najti denar za zid na meji iz neke druge proračunske porabe, ki je bila že potrjena.
Najverjetneje namerava denar vzeti vojski, saj se je pohvalil, da ji je dal doslej največ denarja v zgodovini in ga ima nekje nekaj viška.
Reuters poroča, da Trump z izbiro pravno negotove strategije izrednih razmer tvega dolgotrajen boj z demokrati in razkol med republikanci.
Trump pričakuje vlaganje tožb proti razglasitvi izrednih razmer tam, kjer so sodišča liberalnejša, na primer v Kaliforniji, kjer bo njegova pritožba na poraz na prvi stopnji oziroma sodna zamrznitev ukaza šla pred prizivno sodišče v San Franciscu, kjer spet pričakuje poraz.
Nato Trump pričakuje zmago na vrhovnem sodišču, kamor je imenoval dva konservativna sodnika. Pričakuje podoben, zanj ugoden razplet kot v primeru njegove prepovedi vstopa državljanom iz nekaterih pretežno muslimanskih držav v ZDA.
Pravni strokovnjaki sicer menijo, da bi lahko na koncu zmagala vlada, poroča Reuters. Zakon o izrednih razmerah iz leta 1976 namreč daje predsedniku široka pooblastila za njihovo razglasitev. Zakon pa predvideva tudi mehanizem, ki kongresu omogoča nasprotovanje razglasitvi izrednih razmer.
Kritiki mu očitajo kršenje ustave
Trumpovi kritiki ga medtem obtožujejo, da krši ustavo, pozivi k uvedbi postopka odstavitve oziroma impeachmenta pa se krepijo.
Vodstvo demokratov, ki preučuje možnost sodnega izpodbijanja Trumpovega ukrepa, ga je obtožilo "grobe zlorabe moči" in "ravnanja brez zakonske podlage", piše BBC.
Predsednik ima po ustavi in zakonih pravico, da razglasi izredne razmere, a demokratska predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi poudarja, da na meji ni izrednih razmer in da jih Trump zaradi volilnih obljub o zidu umetno ustvarja sam. Glede ukrepa so skeptični tudi nekateri republikanci, ki pravijo, da bi lahko takšna poteza pomenila nevaren precedens.
Zagotovljene plače javnih uslužbencev
Trump je napovedal tudi podpis dogovora o proračunu, ki odpravlja nevarnost novega zaprtja vlade.
Senat in predstavniški dom sta namreč v četrtek potrdila predlog zakona o proračunu za vse agencije zvezne vlade do konca septembra. Dogovor, ki ga je senat potrdil s 83 glasovi proti 16, predstavniški dom pa pozneje s 300 proti 128, sicer ne izpolnjuje Trumpovih zahtev za financiranje zidu.
Kompromisni dogovor namenja 1,3 milijarde dolarjev sredstev za nadzor meje, vključno s fizičnimi ovirami, a ne dodeljuje denarja za zid, za kar Trump želi 5,7 milijarde dolarjev.
Predsednik bo podpisal zakon o financiranju vlade, zaradi česar bo imelo 800.000 javnih uslužbencev do septembra zagotovljene plače, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Edvard Žitnik.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje