Trump je že med svojim prvim mandatom leta 2019 izrazil namero, da ZDA kupijo Grenlandijo, in odpovedal uradni obisk na Danskem, potem ko so mu danske oblasti sporočile, da je največji otok na svetu del kraljevine in ni na prodaj. "Grenlandija ni danska. Grenlandija je grenlandska. Upam, da to ni bilo resno mišljeno," je takrat glede Trumpove ponudbe za nakup dejala danska premierka Mette Frederiksen.

Zdaj je znova obudil idejo ob predstavitvi soustanovitelja PayPala in nekdanjega veleposlanika na Švedskem Kena Howeryja za novega ameriškega veleposlanika v Københavnu. "Za namene nacionalne varnosti in svobode po vsem svetu ZDA menijo, da sta lastništvo in nadzor Grenlandije absolutna nuja," je Trump ob tem zapisal na svojem družbenem omrežju Truth Social.

ZDA imajo zgodovinski interes za Grenlandijo, ki je strateškega pomena zaradi zalog premoga, cinka, bakra in železove rude. Ker so se zaradi podnebne krize ledene gmote začele tajati, to pomeni, da bodo viri z minerali postali dostopnejši.

Tajanje ledu pa bi lahko odkrilo še eno neprijetnost, in sicer jedrske odpadke, ki so jih pustile ZDA v svojih oporiščih na Grenlandiji po koncu hladne vojne.

Trump ni bil prvi ameriški predsednik, ki je želel kupiti Grenlandijo, saj se je že leta 1860 s to idejo poigraval predsednik Andrew Johnson, leta 1867 pa je ameriško zunanje ministrstvo v poročilo zapisalo, da bi bila Grenlandija strateško idealna za ZDA. Nato je leta 1946 predsednik Harry Truman Danski ponudil 100 milijonov dolarjev za nakup in razmišljal tudi o zamenjavi ozemlja.

Na Grenlandiji, ki jo v štirih petinah prekriva led, živi 56.000 ljudi, večinoma ob obali, med njimi 90 odstotkov prvotnih prebivalcev Grenlandije Inuitov. V državi je visoka stopnja samomorov, alkoholizma in brezposelnosti.

Trump je v soboto razburil že z izjavo, da bodo ZDA zahtevale ponoven nadzor nad Panamskim prekopom, ki povezuje Atlantski in Tihi ocean, če bodo ugotovili, da Panama ne izpolnjuje dogovorov.

Pristojbine za ameriške ladje, ki plujejo skozi Panamski prekop, je označil za nepravične. "Z našo mornarico in trgovino so ravnali na zelo nepošten in nerazsoden način. Pristojbine, ki jih zaračunava Panama, so smešne," je zapisal na Truth Socialu.

Panamski prekop so leta 1914 odprle ZDA, Panama pa je nadzor nad njim v celoti prevzela leta 1999 v skladu s sporazumom, ki je bil podpisan leta 1977.

Preimenovanje najvišjega vrha

Domačo javnost je Trump v nedeljo presenetil z napovedjo o preimenovanju najvišje severnoameriške gore Denali v Mount McKinley po 25. ameriškem predsedniku, ki je bil umorjen leta 1901.

Za vrh se je že od leta 1917 uradno uporabljalo ime Mt. McKinley, a ga je nekdanji predsednik Barack Obama na željo zvezne države Aljaska leta 2015 preimenoval v Denali, s čimer se je končala desetletja dolga bitka za preimenovanje.

"Odnesli so njegovo ime z gore McKinley," je dejal Trump v govoru privržencem v Phoenixu. "Bil je odličen predsednik," je dejal in dodal, da bo njegova administracija "vrnila ime Mount McKinley, ker mislim, da si to zasluži".

6190 metrov visok vrh je bil sicer že leta 1896 poimenovan McKinley, potem ko ga je iskalec zlata William A. Dickey poimenoval v čast takratnega republikanskega predsedniškega kandidata in zagovornika zlatega standarda.

Med staroselskimi ljudstvi, zlasti med ljudstvom Athabaskan, je bila gora pred tem že tisočletja znana pod imenom Denali, kar v njihovem jeziku pomeni "Visoka" ali "Velika".