Trump in Rutte sta v Ovalni pisarni Bele hiše odgovarjala na vprašanja novinarjev, preden sta se podala za zaprta vrata na pogovore, ki zadevajo sredstva za obrambo članic Nata, vojno v Ukrajini in po besedah Trumpa tudi trgovino med Evropo in ZDA.

Trump je vztrajal, da je z grožnjami o izstopu ZDA iz zavezništva Nato v bistvu okrepil, ker da so druge članice začele plačevati več za obrambo. Vztrajal je tudi, da to ni dovolj in da je treba plačati več, je poročala televizija ABC. Rutte mu je povedal, da bodo evropske zaveznice za obrambo namenile več kot doslej.

Glede vojne v Ukrajini je Trump med drugim dejal, da si želi, da se konča, ker da povzroča ogromne stroške ZDA in drugim državam.

Trump vztraja, da bo Grenlandija postala del ZDA

Na vprašanje o Grenlandiji je Trump ponovil željo, da to dansko ozemlje postane del ZDA, in menil, da se bo to zgodilo. Pri tem je celo za pomoč prosil Rutteja, rekoč, da je priključitev Grenlandije ZDA potrebna za mednarodno varnost.

Rutte je odvrnil, da se ne bo spuščal v prepire glede pridružitve Grenlandije ZDA, je pa priznal, da je arktična regija vse pomembnejša za varnost Nata, saj se tako Rusija in Kitajska zelo zanimata zanjo.

Rutte, ki mu pravijo Trumpov šepetalec, ker naj bi imel blagodejen vpliv na vzkipljivega predsednika ZDA, bo za zaprtimi vrati Trumpa poskušal prepričati, naj ZDA ohranijo svoje zaveze do skupne obrambe in Ukrajine, Evropa pa bo prispevala več za lastno obrambo.

Trump je doslej večkrat povedal, da ne namerava braniti tistih članic Nata, ki za obrambo namenjajo premalo denarja. Po novem zahteva ne le dogovorjena dva odstotka BDP-ja, ampak pet odstotkov, česar ne dosegajo niti ZDA.

Zaveznike je razburil tudi s tem, da se je o miru v Ukrajini najprej začel pogovarjati z Moskvo, in sicer brez Kijeva in Evropske unije, ter z odmevnim javnim prepirom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši.