Na Twitterju je Guaidó v posnetku pozval Venezuelce, naj se v sredo opoldne udeležijo "mirnih protestov" in zahtevajo, da se dovoli dostava človekoljubne pomoči v državo. Na protestih bodo razdeljevali kopije pamfleta, s katerim pozivajo k zakoniti zaščiti vojakov v upanju, da bi se del vojske uprl predsedniku.

Za soboto je Venezuelce in "ljudi po vsem svetu" pozval k množičnim protestom. Datum sovpada z ultimatom za razpis predčasnih volitev, ki so ga v soboto Maduru postavile evropske države Nemčija, Francija, Španija, Velika Britanija, Portugalska in Nizozemska. Če v osmih dneh ne bo razpisal volitev, bodo Guaida priznale za začasnega predsednika.

Maduro je v nedeljo "predrzni" ultimat za razpis volitev odločno zavrnil. Obiskal je 41. vojaško brigado, kjer so mu vojaki zagotovili zvestobo.

Predsedstvo so doslej priznale ZDA in Kanada ter večina južnoameriških držav z desno usmerjenimi vladami, med njimi: Argentina, Brazilija, Čile, Peru, Kolumbija, Paragvaj, Ekvador, Gvatemala, Kostarika, Honduras in Panama. V nedeljo sta se jim pridružila še Izrael in Avstralija. Madura podpirajo venezuelske zaveznice Kitajska, Rusija, Turčija in Kuba ter Mehika in Bolivija.

Guaidó poziva Mayevo, naj Maduru onemoči dostop do zlata

Guaidó je v zadnjih dneh tudi zaprosil za pomoč pri pridobivanju nadzora nad premoženjem venezuelske vlade v tujini. Tako je britansko premierko Thereso May in guvernerja Bank of England Marka Carneyja pozval, naj Madurovi vladi onemogočijo dostop do zlata v vrednosti milijarde dolarjev, ki ga hrani Bank of England.

Gospodarska kriza in šibitev opozicije

Maduro je poleti 2017 spremenil delovanje parlamenta, v katerem je imela večina opozicija. Ustanovil je 545-člansko ustavodajno skupščino, med pooblastili katere je tudi priprava nove ustave. Narodna skupščina, katere predsednik je Guaidó, v kateri ima večino še vedno opozicija, je tako ostala brez zakonodajne funkcije.

10. januarja je Maduro prisegel za drugi šestletni predsedniški mandat. ZDA, Evropska unija, Organizacija ameriških držav in venezuelska opozicija volitve označujejo za nezakonite.

Venezuelsko gospodarsko se je zaradi padca svetovnih cen nafte po letu 2014 znašlo v hudi krizi. Opozicija opozarja tudi na korupcijo in slabo upravljanje države. Inflacija je porasla na skoraj dva milijona odstotkov, več milijonov Venezuelcev je ob pomanjkanju hrane in zdravil zapustilo državo.