Zadnje obtožbe Assangeu očitajo sprejemanje in nezakonito objavo imen zaupnih virov oziroma kršenje Zakona o vohunjenju iz leta 1917, ko je leta 2010 objavil zaupne vojaške in diplomatske dokumente.

Po mnenju ameriških oblasti je Assange "večkrat spodbujal vir z dostopom do zaupnih informacij, naj jih ukrade in dostavi Wikileaksu, da jih ta razkrije", poroča BBC. Ta vir je bila Chelsea Manning, nekdanja ameriška obveščevalka.

Prejšnji mesec je bil Assange že obtožen zarotništva s Chelsea Manning, da bi pridobil podatke ameriškega obrambnega ministrstva.

Ministrstvo Assangeu očita, da je "razkril imena človeških virov in ustvaril resno in takojšnje tveganje za človeška življenja". Gre za imena lokalnih Afganistancev, Iračanov, Irancev in Kitajcev.

Številne obtožbe zoper Assangea predvidevajo zaporne kazne med pet in deset let, kar pomeni, da mu v primeru obsodbe grozi večdesetletno bivanje v zaporu.

Wikileaks: To je norost

Wikleaks se je že odzval na zadnje obtožbe. "To je norost. To je konec novinarstva na področju državne varnosti in prvega amandmaja," člena ameriške ustave, ki zagotavlja svobodo govora.

Kot poroča Al Džazira, primer odpira vprašanja glede medijske svobode. Novinarji namreč v okviru svojega običajnega dela prosijo za zaupne podatke in jih tudi objavljajo.

Pri zadnjih obtožbah je sicer neobičajno to, da so usmerjene zoper Assangea, ki je zaupne podatke razkril, ne pa zoper vladne uslužbence, kot je običajno.

Ameriške oblasti zdaj Assangeu odrekajo, da je novinar. Pomočnik državnega tožilca John Demers je tako dejal, da je pravosodno ministrstvo "resno vzelo vlogo novinarjev v naši demokraciji" in dodal, da Assange pač "ni novinar". Po njegovih besedah "noben odgovoren novinar oziroma novinarka ne bi namenoma objavil imen posameznikov, za katere ve, da so zaupni viri na vojnih območjih, in jih s tem izpostavil najhujši nevarnosti".

Poleg ameriških želijo Assangeevo izročitev tudi švedske oblasti zaradi ponovnega odprtja preiskave obtožb o posilstvu zoper Assangea iz leta 2010.

Izročitev kateri državi bo imela prednost, bo odločil britanski notranji minister Sajid Javid, ki je po mnenju Wikileaksa zdaj pod "hudim pritiskom, naj zaščiti pravice do svobode medijev v Združenem kraljestvu in drugod".

47-letni Assange se trenutno nahaja v londonskem zaporu Belmarsh, kjer prestaja skoraj enoletno kazen zaradi kršitve pogojnega izpusta pred sedmimi leti, ko je poiskal zatočišče na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.

Chelsea Manning spet v zaporu

Medtem je bila Chelsea Manning leta 2013, v času predsednikovanja Baracka Obame, obsojena ‒ med drugim ‒ vohunjenja, prav tako na podlagi zakona iz leta 1917. ZDA so ji očitale izdajo več kot 700.000 tajnih dokumentov, diplomatskih depeš in posnetkov z bojišč Wikileaksu. Med drugim je z njeno pomočjo Wikileaks objavil videoposnetek napada ameriškega helikopterja v Bagdadu na skupino ljudi leta 2007. V napadu sta bila med drugimi civilisti ubita dva novinarja Reutersa, posnetek pa je razkril tudi posmehovanje ameriških vojakov iz njihovih žrtev in prikazal še bolj umazano, a prezrto stran vojne v Iraku.

Chelsea Manning je bila obsojena na 35 let zapora, a ji je predsednik Obama na začetku leta 2017 kazen zmanjšal na čas, ki ga je že prestala v zaporu.

Nekdanja obveščevalka je sicer spet v zaporu, ker je zavrnila pričanje pred veliko poroto v preiskavi Wikileaksa.