"Vesel sem, da vas lahko obvestim, da so ZDA sklenile podpisan sporazum z Mehiko. Carine proti Mehiki, ki bi morale začeti veljati v ponedeljek, so tako za nedoločen čas umaknjene," je na Twitterju sporočil Trump.

"Mehika je v zameno pristala, da bo sprejela odločne ukrepe za zajezitev migrantskega vala skozi Mehiko in do naše južne meje. S tem se bo precej zmanjšalo ali ustavilo nezakonito priseljevanje iz Mehike v ZDA," je dodal ameriški predsednik.

Mehiški zunanji minister Marcelo Ebrard je potrdil dogovor in prav tako na Twitterju sporočil: "ZDA v ponedeljek ne bodo uvedle carin. Hvala vsem ljudem, ki so nas podpirali, s čimer so pokazali veličino Mehike."

Sorodna novica Zid na ameriško-mehiški meji: zaostrena retorika, stara politika

Glede na dogovor je Mehika pristala, da bo po državi razporedila enote novoustanovljene nacionalne garde in sprejela "odločne ukrepe" proti mrežam tihotapcev ljudi. Na drugi strani so se ZDA zavezale, da si bodo "prizadevale pospešiti" obravnavo prošenj za azil, a bodo razširile program pošiljanja prosilcev za azil v Mehiko do konca obravnave njihovih prošenj, poroča BBC.

Deklaracija še dodaja, da se bodo pogovori nadaljevali, končna oblika dogovora pa bo sprejeta v 90 dneh. Besedilo še poudarja, da če ukrepi Mehike "ne bodo dosegli pričakovanih rezultatov", bodo sprejeti dodatni ukrepi, ni pa določeno kakšni.

Če državi ne bi dosegli dogovora, bi Washington v ponedeljek proti Mehiki uvedel najprej petodstotne carine na izvoz v ZDA, nato pa bi jih vsak mesec višal po pet odstotnih točk tja do 25 odstotkov.

Državi sta se tako dogovorili o zaustavljanju prebežnikov, ki predvsem iz srednjeameriških držav Honduras, Gvatemala in Salvador bežijo pred hudo revščino in nasiljem tolp.

Carine bi močno prizadele mehiško gospodarstvo, ki je zelo odvisno od ameriškega in kanadskega tržišča. Strokovnjaki so opozorili, da bi carine Mehiko lahko pahnile v recesijo, bonitetne hiše pa so že znižale njeno bonitetno oceno.

Trumpova grožnja s carinami je naletela na odpor tudi v republikanski stranki, predvsem med kongresniki iz kmetijskih držav, ki jih je skrbelo, da bodo izgubili drugi največji trg.