"V skladu z mojo dolžnostjo, da ščitim ZDA in njihove državljane, ZDA odstopajo od pariškega podnebnega sporazuma," je dejal pred dvema letoma ameriški predsednik Donald Trump. ZDA so morale z uradnimi koraki odstopa počakati, saj glede na določila umik ni mogoč pred iztekom treh let od uveljavitve sporazuma, ki je bil sprejet na pobudo ZDA.
Pariški podnebni sporazum je stopil v veljavo 4. novembra 2016, umik pa traja leto dni, kar pomeni, da ga ZDA uradno ne morejo zapustiti pred 4. novembrom 2020. Če bo Trump volitve naslednje leto izgubil, bodo ZDA znova pristopile k sporazumu, saj to obljublja vsak demokratski predsedniški kandidat, ki ima kaj možnosti za zmago.
Kot je decembra lani ocenil Institut za mednarodne in evropske odnose, Trumpova poteza "pomeni resno škodo" za pariški sporazum, in je bila iztočnica za "moralno in politično podlago, da bi podobno storile tudi druge države", pri čemer so navedli Rusijo in Turčijo, ki sporazuma nista hoteli ratificirati.
"Krivičen" sporazum je "ekonomsko breme" za ZDA
Trump trdi, da je sporazum "krivičen" do ZDA, čeprav gre za sporazum prostovoljnih zavez držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, in da je sporazum le potegavščina v korist Kitajske. K sporazumu je pristopilo 187 držav, ki so se zavezale k dvigu povprečne globalne temperature za manj kot dve stopinji do konca stoletja oziroma k spodbujanju ukrepov za omejitev na dvig za največ 1,5 stopinje Celzija.
Državni sekretar ZDA Mike Pompeo, ki je v ponedeljek obvestil Združene narode, da ZDA odstopajo od podnebnega sporazuma, je oktobra zatrdil, da sporazum polaga "nepravično ekonomsko breme" na ZDA. Zatrdil je tudi, da država zmanjšuje izpuste vseh vrst in da so se med letoma 2005 in 2017 izpusti toplogrednih plinov zmanjšali za 13 odstotkov. Gospodarska rast je po Pompeovih zagotovilih v tem času cvetela.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje