Kot je navedeno na spletni strani ameriškega zunanjega ministrstva, naj se tisti, ki imajo informacije o Karnerjevih in so zunaj ZDA, obrnejo na najbližje veleposlaništvo ZDA, tisti v ZDA pa na ameriško Agencijo za boj proti mamilom (DEA), ameriški Zvezni preiskovalni urad (FBI) ali Imigracijske in carinske oblasti (ICE) v posameznih ameriških mestih.
ZDA so nagrado razpisale v okviru programa nagrad o narkotikih (NRP), pobude, ki predvideva visoka denarna izplačila za podatke o trgovcih z mamili.
Ministrstvo še navaja, da so Karnerjevi odgovorni za proizvodnjo in razpečevanje več sto tisoč enot anaboličnih steroidov v ZDA. Karnerjevi so pri tem sodelovali z več proizvajalci, veletrgovci, tistimi, ki so opravljali prepakiranja, ali pošiljatelji v več tujih državah.
Poleg tega so Karnerjevi, kot navaja ministrstvo, nadzorovali več kot 200 spletnih strani, ki so bile namenjene oglaševanju in prodaji steroidov. Karnerjevi so uporabljali zapleteno shemo slamnatih podjetij ter povezanih bančnih računov za prenos nezakonitih prihodkov, ki so jih prejeli prek različnih plačilnih metod, vključno z Western Union/MoneyGram, bančnimi nakazili in kreditnimi karticami.
Obtoženi leta 2010
Mihael, Alenka in Matevž Karner so bili v ZDA na podlagi tamkajšnje zakonodaje leta 2010 obtoženi razpečevanja in uvoza anaboličnih steroidov ter pranja denarja.
Mihaela in Alenko Karner je avstrijska policija konec leta 2011 aretirala v vili blizu Bad Kleinkirchheima. Avstrijski sodišči sta na zahtevo ZDA odredili njuno izročitev, a je nato avstrijsko ustavno sodišče izročitev ustavilo. Oba so proti plačilu varščine izpustili iz pripora na prostost. Zakonca Karner sta se tudi pritožila na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki pa je njuno pritožbo zavrnilo kot nedopustno.
Slovenska policija ne daje pojasnil
Na slovenski policiji o tem, ali so omenjeni v Sloveniji, ali so ZDA od Slovenije zahtevale njihovo izročitev, ali slovenska policija v tem primeru sodeluje z organi pregona v ZDA in ali v Sloveniji potekajo kakšne druge preiskave proti Karnerjevim, pojasnjujejo, da na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi varstva osebnih podatkov ne morejo odgovarjati.
Dodali so, da v skladu s 47. členom slovenske ustave državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe, s katero Slovenija v skladu z določbo prvega odstavka 3.a člena ustave prenaša izvrševanje dela suverenih pravic na mednarodno organizacijo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje