evo carigrajskega tožilca prevzela nadzor nad časopisom Zaman, ki ima največjo naklado v državi, in s tem zadala nov hud udarec opozicijskim medijem.

Pred sedežem časopisa v Carigradu se je že v petek pozno zvečer zbralo več tisoč zagovornikov neodvisnosti časopisa, ki jih je policija razgnala z vodnimi topovi in solzivcem. Ta odločitev je bila sprejeta le dva dni po tem, ko je turško ustavno sodišče odredilo izpustitev dveh novinarjev, zaprtih zaradi "razkrivanja državnih tajnosti".

"Svobode tiska ne bo mogoče utišati"
V soboto so se pred sedežem Zamana nadaljevali še bolj množični protesti, policija pa je še v večjem obsegu uporabila solzivec, vodne topove in celo gumijaste naboje, da je tako razgnala protestnike neposredno izpred zaseženega časnika. Vseeno policijsko nasilje najverjetneje ne bo pomirilo protestnikov. "Svobode tiska ne bo mogoče utišati," so skandirali podporniki Zamana, do Erdoganove vladavine kritičnega dnevnika, ki je hkrati tudi časopis z največjo naklado v Turčiji.

Medij nekdanjega zaveznika in zdaj terorista Gülena
Časopis Zaman je tesno povezan z verskim in socialnim gibanjem Hizmet, ki ga vodi Fetullah Gülen, nekdanji zaveznik turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Gülen živi v izgnanstvu v ZDA in turške oblasti si že nekaj časa prizadevajo za njegovo izročitev, češ da je Hizmet teroristična skupina, ki želi strmoglaviti Erdoganovo vlado. Ankara očita Gülenu, da je želel v Turčiji vzpostaviti "državo v državi", da bi tako strmoglavil Erdogana.

V Turčiji zaprtih več kot 30 novinarjev
Ankara je zaradi ravnanja z novinarji deležna vse več mednarodnih kritik. ZDA so prevzem časopisa Zaman označile kot zadnjega v vrsti spornih zakonodajno-pravnih ukrepov na medijskem področju. Po podatkih turških medijskih organizacij je v Turčiji trenutno za zapahi več kot 30 novinarjev, večinoma kurdskih korenin, poroča BBC.

V digitalni dobi ni mogoče utišati medijev
Odgovorni urednik časopisa Zaman, ki je februarja izšel s 650.000 izvodi, Abdulhamit Bilici je ob tem dejal: "V zadnjih treh, štirih letih je postala navada, da vsakega, ki govori proti vladni politiki, ali spravijo na sodišče ali zaprejo. To je temno obdobje za našo državo in demokracijo."

"Verjamem, da bodo svobodni mediji nadaljevali svoje delo, tudi če bodo morali pisati po zidovih. Menim, da v digitalni dobi ni mogoče utišati medijev," je tik pred policijskim vdorom v stavbo časopisa še dejal urednik Bilici.