Milijoni dolarjev pomoči, ki so jih sredi 80. let množično zbrali po na svetu za pomoč lačnim v Etiopiji, je končalo v rokah upornikov, je v začetku marca poročal BBC, medtem ko je prejšnji teden New York Times razkril, da se skoraj polovice pomoči v hrani, ki jo Združeni narodi namenijo za Somalijo, polastijo podkupljivi pogodbeni delavci in celo islamski skrajneži. Svetovna javnost je zaradi takih škandalov upravičeno zaskrbljena.

Maša Simič s slovenske izpostave Unicefa je za MMC povedala, da ima njihova organizacija (kot del Združenih narodov) vzpostavljene številne interne kot tudi zunanje nadzorne mehanizme, ki zagotavljajo, da pomoč doseže tiste, ki jo najbolj potrebujejo, obenem pa preprečujejo potencialne zlorabe pomoči.

Unicef pri svojem delovanju po besedah Simičeve sledi strogo določenim pravilom nakazovanja in nadzora nad finančnimi sredstvi ter doseženimi rezultati (vključno s Pravilnikom ZN-a za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja, vključno s tihotapljenjem orožja).

Ko Unicefovi uradi prejmejo finančna sredstva, jih nakažejo partnerjem ter zahtevajo in dokumentirajo finančna potrdila, kot tudi poročila o uresničevanju dogovorjenih programov, izvajanje programov pa tudi nenehno nadzorjujejo na terenu.

Če ustreznih poročil ne prejmejo, takoj prekinejo podporo programu. Unicefovo osebje v uradih nosi osebno in finančno odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju s pravili organizacije. Praviloma so vodje Unicefovih uradov tujci, kar dodatno pripomore pri preprečevanju korupcije oziroma napačne porabe sredstev.

Poslovno poročilo Unicefa Slovenija je enkrat letno revidirano iz zunanje revizorske hiše, s čimer so dodatno preverjena vsa nakazila. Vsako leto pa je revidirano tudi finančno poročilo Unicefa.

Pomoč ni zanimiva za črni trg
Simičeva pojasnuje, da je Unicef politično nazorsko nevtralna organizacija, kar mu omogoča, da tudi v vojnih in drugih kriznih razmerah dokaj nemoteno dostavlja dobrodelno pomoč najbolj ogroženim. Izdelki, ki jih Unicef dostavlja na ogrožena območja, imajo nizko cenovno vrednost in so zato praviloma nezanimivi za črni trg.

V Unicefu pravijo, da tako kot pri drugih humanitarnih organizacijah ne morejo izključiti, da se njihovo blago občasno ne pojavi na črnem trgu, vendar menijo, da to ne predstavlja tako velikega problema, da bi morali to nadzirati s posebnimi mehanizmi poleg že obstoječih nadzornih mehanizmov.

Nezakoniti načini, kot je podkupovanje, so v strogem nasprotju z delovanjem organizacije, in bi se kateri koli od Unicefovih zaposlenih izkoristil tak način, se nemudoma nepreklicno prekine pogodbeno sodelovanje z njim, je Simičeva odgovorila na vprašanje, če kdaj delajo na nezakonit način, da bi lahko uspešno opravili svojo nalogo.

Unicefovi zaposleni morajo delovati skladno s posebnim Pravilnikom ZN-a za preprečevanje porabe zbranih sredstev za namene, ki so v nasprotju s poslanstvom organizacije ali bi lahko bila vezana na koruptivna dejanja, vključno s tihotapljenjem orožja.

Pravilnik izrecno navaja, da Unicefovo osebje ne sme ponujati ali obljubljati kakršnih koli plačil, nagrad, uslug in daril tretji osebi z namenom, da bi le-ta izvedla, opustila ali ovirala katero koli uradno dejanje.