Pakistanska policija je potrdila, da je bil samomorilski napadalec, ki je vozil cisterno za vodo, napolnjeno z razstrelivom, pripadnik sunitov. Čas in kraj napada sta bila skrbno izbrana. V soboto okoli 18. ure po lokalnem času je na tržnici največ ljudi, saj se takrat otroci vračajo iz šole, (večinoma) ženske pa se odpravljajo po nakupih na tržnico.

Tudi sicer je na tem območju živahno, saj je tu veliko trgovin, jezikovna šola in računalniški center. Ob napadu je bila eksplozija tako močna, da so se zrušile štiri zgradbe.

Kraj Hazara leži na območju mesta Kveta, kjer živijo pretežno pripadniki sunitov. Medetnična trenja so v nemirni pokrajini Beludžistan, katere glavno mesto je Kveta, prisotna že vrsto let. Napad na šiitske pripadnike skupine Hazara - na tem območju jih živi okoli 600.000 - je že drugi večji napad v zadnjih petih tednih.

Prejšnji mesec je bilo v dveh samomorilskih napadih v šiitski soseski v Kveti ubitih 92 ljudi, 191 je bilo ranjenih. Odgovornost za napad je prevzela prepovedana sunitska skupina Laškar e Džangvi, ki naj bi bila odgovorna tudi za sobotni napad.

Predstavniki šiitov so vlado obtožili, da ne naredi dovolj, da bi jih zaščitila pred napadi "teroristov". Guverner pokrajine Beludžistan Zulfikar Ali Magsi pa je dejal, da zadnje sektaško nasilje kaže na šibkost obveščevalnih služb pri odkrivanju "skrajnih elementov".

Člani skupine Hazara živijo v afganistanskem visokogorju Hazarajat. Prebivalci so večinoma Mongoli in pribežniki iz osrednje Azije. Po legendi naj bi bili neposredni potomci velikega bojevnika Džingiskana, ki je zavzel Afganistan v 13. stoletju. Po veroizpovedi so šiiti, kar moti številčnejše sunite. Sunitski ekstremisti trdijo, da so pripadnike Hazarov na to območje naselile oblasti iz Irana in Pakistana. Iz Kvete med drugim poteka romarska pot v Iran.