Sanader je dejal, da razume obtožnico, in ob tem zagotovil, da ni kriv za očitana mu dejanja sredi 90. let prejšnjega stoletja. Po svoji predstavitvi je Sanader podal tudi izjavo o svojem premoženju, pri čemer je omenil zbirko umetnin v vrednosti 200.000 evrov.

Po branju obtožnice, ki jo je sestavil Hrvaški urad za boj proti korupciji, je tožilstvo v uvodnih besedah med drugim zatrdilo, da je Sanader od koroške banke zahteval 8-odstotno provizijo, a so na koncu dosegli dogovor o 5-odstotni provziji, kar je takrat pomenilo pol milijona evrov.

Sanader naj bi kot takratni pomočnik zunanjega ministra posredoval pri pogodbi o posojilu 20 milijonov evrov za nakup in opremo hrvaških diplomatskih predstavništev. Večkrat je sicer že zatrdil, da se ne počuti krivega za omenjeno kaznivo dejanje.

"Nelogičnost" obtožnice
Sanaderjev odvetnik Čedo Prodanović je medtem v uvodni besedi opozoril na nekatere nelogičnosti obtožnice, tako s pravnega vidika kot z vidika dejstev. Do pravnih pomanjkljivosti po njegovem prepričanju prihaja zaradi retroaktivnega uveljavljanja zakona o vojnem dobičkarstvu.

Poleg tega pa Sanader ni bil glavni pogajalec pri sklepanju posojil pri Hypo banki, temveč je bil to takratni podpredsednik vlade in zunanji minister Mate Granić. V postopek se je Sanader vključil šele konec novembra 1994, prva ponudbo pa je Hypo banka dala že avgusta istega leta, je poudaril Sanaderjev odvetnik.

Pod vprašaj naj bi obramba postavila tudi domnevnega posrednika v postopku, hrvaškega političnega emigranta v Braziliji Eugena Laxo, ker so na njegovo ime izplačevali številne druge provizije Hypo banke, tudi v primerih, v katere Sanader ni bil nikakor vpleten.

V Avstriji le kot priča
Po nagovoru obrambe je spregovoril tudi Sanader, ki je vnovič ogorčeno zavrnil vse obtožbe o vojnem dobičkarstvu. Kot je poudaril, je na vseh svojih položajih, vključno s premierskim, služil državi po najboljših močeh. Spomnil je tudi, da je leta 1993 dobil čin polkovnika, ker je sodeloval v pogajanjih s srbsko stranjo o izpustitvi hrvaških vojnih ujetnikov iz Knina.

Sanader je poudaril tudi, da ga avstrijsko tožilstvo na podlagi istih dokumentov, na katerih temelji hrvaška obtožnica proti njemu, v primeru Hypo banke obravnava zgolj kot pričo, hrvaško tožilstvo pa kot obtoženca. Obtožnico je ob tem označil za konstrukt Uskoka.

Nekdanji hrvaški premier, ki je zavrnil prejetje provizije od Hypo banke, je še izpostavil, da ni razlike med ponudbo Hypo banke iz avgusta leta 1994 in končno pogodbo o posojilu iz januarja 1995. Tako kot pred njim njegova obramba je še poudaril, da zgolj kot namestnik ministra banki ni mogel obljubiti posebnega položaja na hrvaškem trgu.

S sodišča v bolnišnico
Uvodno razpravo na sojenju Sanaderju prejšnji petek so preložili zaradi zdravstvenih težav s srcem. Takrat so pred začetkom sojenja medicinski izvedenci presodili, da Sanader ni zmožen spremljati sojenja zaradi težav s srcem, medtem ko je sam potožil, da ima srčno aritmijo, bolečine v prsih in visok pritisk.

Nekdanjega hrvaškega premierja in predsednika vladjočega HDZ-ja so v petek nato prepeljali v bolnišnico, kjer je ostal do ponedeljka. Potem se je vrnil v pripor v zagrebškem Remetincu, saj so zdravniki presodili, da njegovo zdravstveno stanje ni resno ogroženo. Dobil je zdravila in čez mesec dni ga čakajo nove preiskave.