savdski princ Mohamed bin Salman aprila predstavil svojo Vizijo 2030, je začelo v zavest Savdijcev pronicati spoznanje, da se bodo morali začeti postavljati na svoje noge.

Po desetletjih blagostanja, ki jih je tej polotoški absolutistični monarhiji prineslo odkritje ogromnih zalog nafte, so se začele kazati razpoke v fasadi, ki jih je Savdska Arabija v zanašanju na naftne prihodke leta vztrajno zanemarjala. Pred slabim letom dni je država sporočila, da ima v proračunu skoraj 90 milijard dolarjev primanjkljaja.

Odsotnost davkov, subvencionirana pogonska goriva, razbohoten javni sektor - okoli tretjina prebivalstva dela v javnem sektorju -, zdaj še drago vojaško posredovanje v Jemnu … so dodobra zdelale savdske javne finance, zato je Mohamed bin Salman za to zalivsko državo že pred letom dni napovedal nekatere drastične ukrepe. Pravi šok pa je prišel z Vizijo 2030, s katero želi državo rešiti njene odvisnosti od naftnih prihodkov.

Ob cenah nafte, ki vztrajajo pri okoli 50 dolarjev na sodček, Savdska Arabija tokrat ne namerava čakati na cenovni obrat, ampak želi popolnoma preoblikovati svoje gospodarstvo, poroča Bloomberg. "Gre za generacijski premik, ne samo v sestavu Savdske Arabije, ampak tudi v razmišljanju in kulturi," pravi Ali Alireza, ki vodi družinsko podjetje za prodajo različnih vozil, od Aston Martinov do tovornjakov.

Preobrat celotne družbe in manj kot 15 let časa
Tu je možno povleči vzporednice z nekdanjimi komunistični državami, ki so morale izvesti podoben obrat, čeprav so nekateri skeptični: ali ni za Savdijce odločitev morda prišla prepozno. "Tu govorimo o spremembi celotne gospodarske osnove, ne samo javnega, ampak tudi zasebnega sektorja. In to je tehnično zelo težko izvesti," je komentiral Simon Williams iz HSBC-ja.

Podjetja se trenutno že spopadajo s padajočim prometom in telefon Mohameda Dardirja, ki vodi svetovalno podjetje za vodilne kadre, zvoni brez predaha, saj direktorji mrzlično poskušajo prestrukturirati plače, jih vezati na uspešnost in vzpostaviti oddelke za upravljanje kadrov. "Prej jih to ni zanimalo. Zdaj pa velja: če ne moreš držati koraka, si izpadel," je pojasnil.

Podjetja tako ne morejo več računati, da se bodo hranila z javnimi naročili in živela na račun poceni tuje delovne sile, zdaj se bodo številke morale iziti. In če želijo savdske oblasti delež malih in srednjih podjetij v BDP-ju povečati z 20 na 35 odstotkov BDP-ja in brezposelnost z 12 oklestiti na sedem odstotkov, bo treba v ta proces vključiti tudi več domačega prebivalstva, ki je običajno iskalo varno zavetje državnih služb, zato so že podražili uvoz delovne sile.

A tu bodo potrebni veliki premiki v glavah ljudi, kaže primer 30-letnega poslovneža Siradža Al Malkija, ki ima v lasti podjetje, ki se ukvarja s prodajo športne opremo, in še podjetje za digitalno trženje. Al Malki želi najeti Savdijce, a mu vzame tudi do štiri mesece, preden najde ustrezno delovno silo. "Če imam z 10 dogovorjen razgovor za službo, se prikažeta le dva - to se mora spremeniti!" je ponazoril.

Rušenje enega od stebrov družbene pogodbe
Hkrati pa prihajajo kritike na račun oblasti, da poleg Vizije 2030 ni bilo predstavljenih nobenih podrobnosti. Npr., kako želijo povečati delež žensk v delovni sili z 22 na 30 odstotkov, če ni bilo še nič dorečenega glede njihove prepovedi vožnje. V tem trenutku gre velik del zaslužka zaposlenih žensk v plačevanje tujih moških šoferjev in kot neke vrste davek na njihovo delo zapusti državo.

Savdsko gospodarstvo se poleg tega spopada še s šibkejšo domačo porabo. Oblasti so zarezale v plače javnih uslužbencev, kar se pozna tudi v zasebnem sektorju. Prebivalstvo se zato bolj osredotoča na nakup osnovnih potrebščin in odplačevanju posojil. Alirezovo podjetje ima tako letos že 30 odstotkov manj prometa, prodaja mešalcev, tovornjakov ipd. pa je upadla za zajetnih 55 odstotkov, potem ko je na zavoro stopil gradbeni sektor, še piše Bloomberg.

Kako bo to vplivalo na ostale družbene spremembe, ni jasno, dejstvo pa je, da bodo posledice daljnosežne. Nepisana družbena pogodba namreč določa, da kraljeva družina mirno drži v rokah oblast, a v zameno mora ponuditi široko javno zaposlovanje, dobre javne storitve in vladavino tradicionalnih vrednot. Kako bo na savdsko družbo vplivala sprememba enega od faktorjev enačbe, bo torej pokazal čas.