To je v Adis Abebi po srečanju s predstavniki Afriške unije sporočil nekdanji libijski premier Abdul Ati Al Obeidi. "Pripravljeni smo se pogovarjati o tem, kaj želijo ljudje v Libiji. Kakšne reforme želijo? Če so to volitve, potem smo se pripravljeni pogovarjati tudi o podrobnostih. Pripravljeni smo se pogajati s komer koli. To so naši ljudje. Ni razkola v libijskem ljudstvu, je pa razkol med skrajneži in libijskim ljudstvom. V Libiji so pripravljeni uresničiti načrt Afriške unije," je dejal Al Obeidi, čeprav še ni jasno, kakšen naj bi bil ta program.

Predsednik komisije Afriške unije Jean Ping pa je ob začetku srečanja, na katerem so sodelovali tudi predstavniki Evropske unije, Združenih narodov in Gadafijevega režima, pozval, da bi v Libiji uvedli prehodno obdobje, ki bi državo vodilo do demokratičnih volitev. Kot je dodal, so politične reforme v Libiji neizogibne, pričakovanja Libijcev pa legitimna.

Gre za najmočnejši poziv k prehodnemu obdobju in volitvam iz te organizacije do zdaj. Gadafi ima namreč v Afriški uniji velik ugled, leta 2009 je tudi predsedoval tej organizaciji.

Nad prepovedjo poletov bo bdel Nato
Predtem so se članice Nata dogovorile, da bo Severnoatlantsko zavezništvo od koalicijskih sil prevzelo poveljevanje operaciji prepovedi poletov nad Libijo. Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je povedal, da se je Nato odločil sprejeti odgovornost zato, da bi "zavarovali civiliste pred Gadafijevim režimom", a je ob tem poudaril, da bo zavezništvo nadzorovalo le prepoved poletov, preostali deli operacije Odisejeva zora pa bodo ostali v rokah trenutne koalicije. Francija je prepričana, da bi, če bi Nato prevzel vse vidike vojaške operacije, to izničilo podporo arabskih držav zaradi nepriljubljenosti ZDA v arabskem svetu.

Nesporazum glede vloge Nata pri uresničevanju resolucije, ki jo je Varnostni svet sprejel pred tednom dni in ki omogoča uporabo vseh potrebnih sredstev za uveljavitev območja prepovedi letenja nad Libijo in zaščito civilistov, je začetek sodelovanja zavezništva pri operaciji premaknila za nekaj dni. Države članice se niso mogle sporazumeti predvsem glede tega, ali bi operacija vključevala kopensko posredovanje ali ne.

"Še vedno bomo ločili med koalicijsko operacijo in Natovo operacijo," je povedal Rasmussen in zagotovil, da Nato ne bo prekršil svojih nalog, to pa je uresničevanje prepovedi poletov in uveljavitev prepovedi uvoza orožja. "Sodelovali bomo z našimi partnerji na območju, njihov prispevek pa bo zelo dobrodošel," je še sporočil Rasmussen.

Nato razmišlja o širši odgovornosti
Iz Nata so sporočili še, da so za misijo uresničevanja prepovedi poletov namenili 90 dni, a da lahko to obdobje skrajšajo ali podaljšajo. "Načrt smo naredili za tri mesece, a se lahko seveda v vsakem trenutku spremeni ali prilagodi," je povedal eden od Natovih uradnikov. V misiji naj bi sodelovalo več deset letal držav članic zavezništva.

Generalni sekretar je zagotovil, da je vseh 28 članic doseglo soglasje in da je namene zavezništva podprla tudi Turčija, ki je sprva nasprotovala posredovanju v muslimanski državi. Povedal je še, da Nato še vedno razmišlja, ali bi prevzel širšo odgovornost v operaciji, mediji pa ob tem poročajo, da naj bi se Nato v nedeljo znova sestal in odločal o morebitni razširitvi mandata. To bi pomenilo, da bi zavezništvo prevzelo poveljstvo vseh vojaških operacij in bi lahko napadalo tudi cilje na tleh, da bi tako zaščitilo civilno prebivalstvo.

ZDA še vedno za kopenskimi napadi
ZDA, ki so že vpletene v vojnov Iraku in Afganistanu, bodo tako še naprej odgovorne za napade na kopenske sile libijskega voditelja in preostale vojaške cilje na kopnem, kar naj bi bil najtežji in najbolj sporen del operacije. Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je potrdil, da si ZDA želijo v Libiji igrati le podporno vlogo, vzdrževati enotnost koalicije in pri tem obdržati podporo arabskih držav v okviru posredovanja z mandatom Združenih narodov, zato načrtujejo, da se bodo v prihodnjih dneh odpovedale vodilni vlogi pri uveljavljanju prepovedi poletov nad Libijo.

Ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton je ob tem povedala, da so ZDA zmanjšale število svojih letal, ki sodelujejo v misiji, drugi zavezniki pa so jih povečali. V operaciji o uresničevanju prepovedi poletov v Libiji tako sodeluje tudi 12 letal Združenih arabskih emiratov, Clintonova pa je dejala, da zavezniki izjemno cenijo njihov prispevek.

Ban: Libija ne spoštuje resolucije
O razmerah v Libiji je v četrtek zvečer znova razpravljal Varnostni svet Združenih narodov, ki se je sestal, da bi preveril uresničevanje resolucije. Generalni sekretar organizacije Ban Ki Mun je petnajstim članicam predstavil poročilo o razmerah v tej nemirni državi. Povedal je, da ni nikakršnih dokazov, da bi režim v Tripolisu spoštoval resolucijo Združenih narodov, povedal pa je tudi, da je njegov posebni odposlanec v Libiji že opozoril Gadafijev režim o možnosti dodatnih ukrepov, če Libija ne bo upoštevala zahtev po premirju.

O Libiji sta se v četrtek po telefonu pogovarjala tudi ameriški predsednik Barack Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev. Obama se je Medvedjevu zahvalil za pozitivne izjave glede mandata resolucije Varnostnega sveta o prepovedi poletov nad Libijo. O Libiji so na vrhu držav članic Evropske unije razpravljali tudi voditelji Unije, ki so izrazili pripravljenost za dodatne ukrepe proti Gadafijevemu režimu.

Vojaška akcija v Libiji se nadaljuje
Koalicijske sile v okviru uveljavljanja prepovedi poletov nad Libijo nadaljujejo napade. Britanska letala so ponoči obstreljevala libijska oklepna vozila, ki so po navedbah britanskega obrambnega ministra Liama Foxa ogrožala civilno prebivalstvo v strateško pomembnem mestu Adždabija. Tarča napadov je bil tudi Tripolis, saj je bilo eksplozije mogoče slišati v južnem delu prestolnice. Predstavnik libijske vojske je sporočil, da so bile tarče napadov civilne in vojaške točke v mestu, koalicijske sile pa zatrjujejo, da nimajo podatkov o civilnih žrtvah.

Sile libijskega voditelja Moamerja Gadafija nadaljujejo z napadi na upornike, a so po navedbah Zahoda že močno oslabljene. Velika Britanija trdi, da libijske zračne sile praktično ne obstajajo več in da so tudi kopenske enote zelo šibke, a so Gadafijevi tanki kljub temu vstopili v mesto Misrata, kjer so spopadi potekali že v četrtek.

Zahodne sile upajo, da bo upornikom uspelo premagati Gadafijeve sile, toda vrnitev tankov v Misrato otežuje njihovo delo in prizadevanja, da bi z napadi na njegove sile dolgoletnega voditelja prisilile k premirju. Uporniki, ki so v mestu Bengazi vzpostavili začasno vlado, so prepričani, da bodo potrebovali več orožja, če hočejo premagati Gadafijeve sile in končati njegovo 41-letno vladavino. "Potrebujemo orožje in strelivo. To je naš edini problem," je povedal vojaški predstavnik Ahmed Bani.

Gadafi je sicer povišal vse najvidnejše člane svojih vojaških sil, je poročala libijska državna televizija, "zaradi njihovega junaškega in pogumnega boja proti križarskemu, kolonialističnemu napadu".