"To popoldne smo imeli dolg sestanek in odločili smo se, da to leto ustavimo plezanje in tako počastimo naše padle brate. Glede tega so enotni vsi šerpe," je iz baznega kampa sporočil tamkajšnji vodnik Tulsu Gurung. Nekateri vodniki so po besedah Gurunga, ki je brat enega izmed pogrešanih v petkovem plazu, že zapustili bazo, drugi bodo v približno tednu dni pobrali opremo in odšli.

Petkova nesreča najhujša nesreča na Mount Everestu
Od prvega vzpona na goro leta 1953 je na njej umrlo 300 ljudi, večinoma lokalni vodniki. V plazu je v petek umrlo 13 šerp, trije so ostali pokopani v snegu. Vodniki vsako leto, preden se maja začne alpinistična sezona, opravijo prvi vzpon na Mount Everest, da pripravijo tabor za alpiniste. "16 ljudi je umrlo na gori prvi dan plezanja. Kako naj se zdaj mi vzpnemo," se je vprašal šerpa Pasang.

Višje odškodnine za družine ponesrečencev
Šerpe so od vseh alpinistov najbolj izpostavljeni, saj pogosto opravijo tudi do 25 vzponov na 8850 metrov visok Everest, kamor v tamkajšnje bazne tabore prenašajo zaloge in opremo, plezalce pa vodijo in jim kuhajo. "Šerpe smo hrbtenica odprav na Mount Everest, a nas vlada zapostavlja," je za Guardian potožil šerpa Mingma iz agencije Seven Summits Treks.

Po ponedeljkovem izrednem sestanku v baznem kampu so šerpe podali skupno izjavo, v kateri zahtevajo izboljšanje ukrepov za hitro reševanje, posebne ambulante za zdravljenje in višjo zavarovalnino.

Šerpe so vladi postavili ultimat, v katerem do naslednjega ponedeljka zahtevajo višje odškodnine, dogovor o reviziji zavarovalniških izplačil in socialni sklad za šerpe. Šerpe zaslužijo od 2.200 do 4.400 evrov na sezono, kar je desetkrat več od nepalskega povprečja, zaradi česar je delo gorskega vodnika oz. nosača tudi eno najbolj zaželenih. A njihova zavarovalnina za primere nesreč je skoraj vedno neustrezna. Kot poroča BBC, nepalska vlada svojcem ponuja pičlih 290 evrov.

Vir preživetja
Petkova nesreča, ki se je zgodila tik nad baznim taborom na 5800 metrih nadmorske višine, kamor so se šerpe odpravili pripravljat pot za alpiniste, je bila najbolj smrtonosna v sodobni alpinistični zgodovini najvišje gore na svetu. To je bil sicer prvi večji plaz na Everestu letos.

Bojkot šerp bo zagotovo usoden za sezono, ki je na najvišji gori sveta trenutno v polnem razmahu in ki predstavlja vir preživetja za tisoče nepalskih gorskih vodnikov in nosačev. Alpinistična sezona na Everestu traja le tri mesece.

In medtem ko vodniška skupnost razmišlja, kako naprej, so v Katmanduju pokopali šest žrtev nesreče - med njimi tudi Dorjeja Khatrija, aktivista za pravice šerp. Na stotine ljudi se je zbralo ob ulicah, po katerih so v sprevodu peljali krste, ovite v budistične zastave, do svetišča, kjer so pokojnike upepelili.
Naval na vrh
Mount Everest sta prva leta 1953 osvojila novozelandski alpinist sir Edmund Hillary in šerpa Tenzing Norgay. Do konca 70. let je vsako leto "streho sveta" osvojilo le nekaj alpinistov, leta 1993 pa je število tistih, ki so priplezali na vrh, prvič preseglo število sto. Leta 2012 je Everest osvojilo že več kot 500 ljudi. Skupno se je na Everest povzpelo že skoraj 4.000 alpinistov.

Je pa očak na meji med Nepalom in Tibetom terjal tudi velik davek - gora je vzela 250 življenj (četrtina od tega plazovi), pri čemer je bilo najbolj žalostno leto 1996, ko je umrlo 15 ljudi (med njimi tudi slavni alpinist Rob Hall), leta 2006 pa 12.

Komercializacija Everesta
Everest skuša vsako leto osvojiti več ljudi - in več neizkušenih ljudi. Nepalske oblasti so zato že dalj časa zaskrbljene tako zaradi varnosti plezalcev kot tudi zaradi okoljskega vpliva na goro. A kaj ko so odprave na Everest eden poglavitnih virov zaslužka za to obubožano azijsko državo.
Samo dovolilnice stanejo med 7.200 in 18.000 evri na osebo, še približno 6.000 evrov vas bo stala oprema, 2.000 pa jeklenke s kisikom. Ni čudnega, da se šerpe pritožujejo nad majcenim deležem, ki ga dobijo oni v primerjavi z milijoni, ki se prav zaradi alpinistične industrije stekajo v Nepal.