Damask je pozdravil odstop posebnega odposlanca ZN-a za Sirijo Lakhdarja Brahimija, ki se je za ta korak odločil zaradi razočaranja nad sirskim predsednikom Bašarjem Al Asadom.

Zaradi nemoči v svojih prizadevanjih za konec državljanske vojne je Brahimi o odstopu govoril že leto dni. Čeprav je organiziral dva kroga mirovnih pogajanj v Ženevi med predstavniki režima v Damasku in uporniki, pa pogovori niso prinesli uspeha.

Zadnji udarec je prejel 21. aprila, ko je Asadov režim napovedal, da bodo 3. junija organizirali predsedniške volitve, za katere je pozneje svojo kandidaturo vložil tudi Asad, čigar nasprotniki še naprej vztrajajo, da ne bi smel imeti nobene vloge v prihodnosti Sirije.

Sirska medija blizu Asadovega režima sta pozdravila njegov odstop in mu pripisala pristransko posredovanje v državljanski vojni.

Prorežimski časopis Al Vatan piše, da je Brahimi človek Savdske Arabije, ki je izkazal pristranskost do opozicije. Državna tiskovna agencija Sana pa piše, da se je Brahimi vpletal v notranje zadeve države, kar se menda kot mirovni posrednik ne bi smel.

Brahimi s svojo odločitvijo sledi predhodniku, nekdanjemu generalnemu sekretarju ZN-a Kofiju Ananu, ki je s položaja posebnega odposlanca za Sirijo odstopil avgusta 2012 in kot glavni razlog navedel neenotnost Varnostnega sveta ZN-a.

VS ne more ukrepati, saj Rusija kot stalna članica ob podpori Kitajske še vedno podpira Asadov režim.

V več kot treh letih konflikta je v Siriji umrlo že več kot 150.000 ljudi, medtem ko jih je bilo več milijonov prisiljenih zapustiti svoje domove.

Uporniki proti Asadovim silam so mozaik različnih skupin, od sekularnih do skrajno islamističnih, ki se spopadajo tudi med seboj za vpliv in nadzor nad ozemljem.

V zadnjem času so uporniki utrpeli več bolečih porazov in pobudo na bojišču vse bolj prevzemajo vladne sile.

Med mogočimi Brahimijevimi nasledniki se omenja več imen, najpogosteje nekdanji obrambni in zunanji minister Tunizije Kamel Mordžane. Omenjata se tudi nekdanji avstralski premier Kevin Rudd in nekdanji generalni sekretar zveze Nato ter visoki predstavnik EU-ja za zunanjo politiko Javier Solana.