Najvišja avtoriteta med iraškimi šiiti je prek svojega pomočnika pozval iraške politike, da strnejo vrste, se poenotijo in prenehajo uporabljati skrajni govor.

83-letni Ali Sistani se je zaradi spopadov s sunitskimi skrajneži, ki so zavzeli obsežen del ozemlja na severu Iraka, obrnil tudi na vojake in borce ter jih pozval, da spoštujejo pravice vseh Iračanov in se ne znašajo nad njimi zaradi verske, etnične ali politične pripadnosti.

Njegov poziv politikom je sledil besednemu dvoboju med šiitskim iraškim premierjem Nurijem Al Malikijem in kurdskim regionalnim predsednikom Masudom Barzanijem. On je Malikiju odsvetoval potegovanje za tretji mandat na čelu vlade, potem ko je premier dejal, da je prestolnica iraškega Kurdistana Irbil postala zatočišče sunitskih skrajnežev.

Iraški zunanji minister Hošjar Zebari, ki prihaja iz Kurdistana, je napovedal, da kurdski blok odpoveduje vse sodelovanje v vladi kot odgovor na obtožbe Al Malikuja. Pojasnil je, da so kurdski ministri zamrznili vsakodnevno delo na ministrstvu za zunanje zadeve, trgovino, priseljevanje in zdravje.

Kurdi na referendum
Barzani je prejšnji teden napovedal, da bo Kurdi v nekaj mesecih izvedli referendum o neodvisnosti, saj je po njegovih besedah Irak postal razdeljen po ofenzivi sunitskih skrajnežev. Sam je prepričan, da je kurdsko ljudstvo upravičeno do samostojnosti, ob tem pa izrazil upanje, da bodo vsi spoštovali referendumsko odločitev.

Iraški Kurdi so sicer izkoristili ofenzivo sunitskih upornikov, ki ji je sledil razpad vojske na osvojenih ozemljih, in zasedli z nafto bogati Kirkuk. Sporno mesto so hoteli Kurdi že prej vključiti pod okrilje svoje avtonomne pokrajine, a so oblasti v Bagdadu temu ostro nasprotovale. Barzani je med obiskom Johna Kerryja konec junija ameriškega državnega sekretarja že opomnil, da je po uporniški ofenzivi nastala nova stvarnost in nov Irak.

V petek so pripadniki kurdske milice Pešmerga zavzeli dvoje naftnih polj v bližini Kirkuka in od tam izgnali arabske delavce, ki so jih nadomestili s kurdskim osebjem.