Generalni direktor direktorata za bilateralo na ministrstvu Marjan Cencen je v pogovoru z veleposlanikom izrazil zaskrbljenost glede poročanja medijev o dejavnostih ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) in poudaril, da Slovenija od prijateljske in zavezniške države pričakuje pojasnila o resničnosti medijskih navedb.

MZZ ni pojasnil, ali je po njegovih ocenah med državami, ki so bile tarča prisluškovanja, tudi Slovenija.

Ameriško veleposlaništv je potrdilo srečanje in sporočilo, da je šlo za "koristno izmenjavo pogledov med zavezniki in prijatelji". "Cenimo in spoštujemo poglede slovenske vlade glede tega in vseh drugih vprašanj vzajemnega interesa," so zapisali in dodali, da drugih podrobnosti z "zasebnega srečanja" ne morejo razkriti.

Evropo so v zadnjih dneh pretresla razkritja o novih razsežnostih spornih ameriških vohunskih prask. V soboto je nemški časopis Der Spiegel razkril, da ZDA prisluškujejo institucijam EU-ja.

Tako naj bi NSA v prostorih veleposlaništva EU-ja v Washingtonu namestil prisluškovalne naprave in se infiltriral v računalniško omrežje. Podobno naj bi se lotili tudi predstavništva EU-ja pri ZN-u v New Yorku.

Britanski časnik Guardian pa je v ponedeljek objavil tajni dokument iz leta 2010, ki razkriva, da je Agencija za nacionalno varnost za "tarče" nadzora označila 38 veleposlaništev in misij evropskih in drugih držav.

Med tarčami so se med drugim znašle Francija, Grčija in Italija, pa tudi nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope - Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.

V ponedeljek je Guardian objavil kodirna imena domnevnih operacij nadzora francoske in grške misije pri ZN-u ter italijanskega veleposlaništva v Washingtonu. Dokument navaja tudi podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam - od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten.

Dokumente je medijem posredoval nekdanji pogodbeni sodelavec ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edward Snowden.