30-letni Snowden, ki je konec maja razkril program nadzora nad telefonskimi komunikacijami Američanov, se je v Hongkongu vkrcal na letalo ruskega letalskega prevoznika Aeroflot in odletel v Moskvo.

Pred terminalom moskovskega letališče, kjer je pristal, so opazili vozila ekvadorskega veleposlaništva, pozneje pa je tja prispel tudi ekvadorski veleposlanik, ki je novinarjem povedal, da se bo srečal s Snowdnom.

Kmalu zatem je ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino prek Twitterja sporočil, da je Snowden zaprosil za politični azil v Ekvadorju.

WikiLeaks je na Twitterju sporočil, da je Snowdnu zagotovil "politični azil v demokratični državi, dokumente in varen odhod iz Hongkonga", ni pa razkril njegove končne destinacije. Dodali so, da so ob Snowdnu na letalu tudi "pravni svetovalci WikiLeaksa".

Ekvador je sicer azil podelil tudi ustanovitelju WikiLeaksa Julianu Assangeu, ki ga zaradi objave zaupnih dokumentov prav tako iščejo v ZDA, medtem ko ga Švedska zahteva zaradi obtožb o posilstvu. Assange se je umaknil na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, ki pa ga zdaj ne more zapustiti, ne da bi ga aretirali.

Predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina je sporočil, da v Moskvi niso seznanjeni s tem, kje je Snowden in kakšni so njegovi načrti.

Pred tem je ruska agencija Interfax, sklicujoč se na neimenovani vir pri Aeroflotu, poročala, da je bila na njegovo ime izdana vozovnica za relacijo Moskva-Havana. Druga ruska tiskovna agencija Itar-Tass je poročala, da naj bi iz Havane odšel v Caracas, prestolnico Venezuele, ki naj bi bila njegov končni cilj.

V igri tudi Islandija
Poleg Ekvadorja se je omenjala tudi Islandija, ki je že pred dnevi sporočila, da je imela neformalne pogovore s Snowdnovim posrednikom, z ZDA pa nima podpisanega sporazuma o izročitvah.

Islandski premier Sigmundur David Gunnlaugsson je takrat opozoril, da bi moral biti Snowden, ki je razkril obstoj tajnega ameriškega programa za spremljanje telefonov in interneta, že na Islandiji, če bi želel zaprositi za azil. "Torej glede na to, da ni v državi, ne morem komentirati," je dejal.

Snowden je pred kratkim v pogovoru za časopis Guardian kot eno izmed držav, ki imajo podobne vrednote kot on, navedel prav Islandijo. Poznavalci razmer na otoku pa menijo, da se nova desnosredinska vlada v Reykjaviku v nasprotju s prejšnjo levosredinsko verjetno ne bo želela spustiti v konflikt z ZDA.

Hongkong mu je dovolil oditi
Vlada v Hongkongu pa je sporočila, da je Snowden njihovo ozemlje zapustil prostovoljno, obenem pa opozorila, da prošnja ameriške vlade za izročitev Snowdna "ni povsem ustrezala pravnim zahtevam".

"Ker vlada ni imela zadostnih informacij, da bi obdelala prošnjo za začasni nalog za aretacijo, ni pravne podlage, da bi Snowdnu preprečili odhod iz Hongkonga," so pojasnili. Washington, natančneje svet za nacionalno varnost, je namreč v soboto sporočil, da so od Hongkonga uradno zahtevali, naj spoštuje pogodbo o izročitvah in jim tako preda nekdanjega pogodbenega analitika Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA).

Spomnimo, Snowden se je še pred objavo razkritja o obstoju dveh tajnih programov nadzora NSA-ja zatekel v Hongkong. Pet dni po objavi je zvezno tožilstvo na zveznem sodišču v Alexandrii v Virginiji že vložilo obtožnico proti njemu.

Tri točke obtožnice
Obtožnica ima le tri točke, in sicer je obtožen nepooblaščenega posredovanja informacij o nacionalni obrambi, namernega posredovanja zaupnih obveščevalnih informacij in kraje vladne lastnine. Vsaka izmed treh točk prinaša s seboj do deset let zaporne kazni. Snowden je sicer pogovoru za časopis South China Morning Post, ki je bil v soboto objavljen na spletni strani, izrazil upanje, da bo lahko ostal v Hongkongu, ker zaupa tamkajšnjim sodiščem in ljudem.

Ameriški mediji sicer navajajo trditve visokega predstavnika administracije predsednika ZDA Baracka Obame, da je bilo sporočilo Hongkongu zelo odločno. Vsebovalo naj bi grožnjo, da bo zavlačevanje z izročitvijo zapletlo dvostranske odnose in postavilo vprašanja o spoštovanju vladavine prava v Hongkongu.

NSA vohunil tudi na Kitajskem
Snowden je sicer za hongkonški South China Morning Post razkril tudi, da NSA med drugim vdira v baze kitajskih mobilnih operaterjev in krade SMS-sporočila. Snowden je NSA obtožil tudi napadov na hongkonško telekomunikacijsko podjetje Pacnet. ZDA naj bi po navedbah časopisa napadle tudi univerzo Tsinghua, vodilno kitajsko raziskovalno institucijo, ki na milijone kitajskim državljanom omogoča dostop do svetovnega spleta. Zadnji napad na univerzo naj bi se po podatkih, ki jih je časopisu posredoval Snowden, zgodil januarja letos.

Po Snowdnovih navedbah naj bi se leta 2009 zgodil vdor NSA-ja v računalnike hongkonškega telekomunikacijskega podjetja Pacnet. Gre sicer za podjetje, ki je lastnik enega največjih omrežij optičnih kablov v regiji. Kitajske in hongkonške oblasti se na Snowdnove obtožbe do zdaj še niso odzvale, je pa kitajska tiskovna agencija Šinua sporočila, da "Washington Kitajski in drugim državam, za katerimi naj bi vohunil, dolguje pojasnilo". Razkritje kaže na to, da so se ZDA, "ki so dolgo igrale nedolžno žrtev kibernetičnih napadov, izkazale za največjega podleža našega časa", so še zapisali pri agenciji.