Sodišče je oprostilo tudi drugega obtoženca Sabahudina Muhića. Orić in Muhić sta bila obtožena, da sta v vaseh Zalazje, Lolići in Kunjerac na območju Srebrenice leta 1992 ubila tri vojne ujetnike srbske narodnosti, ki so jih zajeli ob vdoru v vasi.

Orića je obtožnica bremenila, da je ubil enega od ujetnikov in pomagal pri uboju drugih dveh. Tožilstvo je menilo, da je šlo za vojni zločin. Oba obtoženca sta se izrekla za nedolžna. Tožilstvo se lahko na sodbo pritoži.

Priča trdila, da je obtoženca videla, kako ubijata civiliste
Med sojenjem je priča, katere identiteta je bila zaščitena, zatrdila, da je osebno videla Orića in Muhića, kako ubijata zajete civiliste. Obramba je na drugi strani pripeljala 18 prič, ki so trdile, da obtoženca sploh nista bila tam, kjer so bili ubiti civilisti, v času, ko je bil storjen zločin.

Bošnjaki so sodbo pozdravili, medtem ko so predstavniki srbskih društev sodišču očitali pristranskost. "Za nas je junak, pogumen mož, ki se je boril s tisto nekaj malega, kar je imel," je dejala Kada Hotić iz združenja Matere Srebrenice, ki je v genocidu leta 1995 izgubila sina, moža in dva brata.

"Ne glede na to, da je sodišče sprejelo takšno odločitev, je Naser Orić bil in ostaja vojni zločinec," pa je dejal eden od Srbov iz Srebrenice. Predsednik Republike Srbske Miroslav Dodik je Srbe, ki delajo na sodišču BiH-a, pozval, naj zapustijo to institucijo, ker je sodba Oriću točka, preko katere ni mogoče iti. "Oprostilna sodba Naserju Oriću je dokaz, da v tej državi ni kazni za očitne zločine, storjene nad Srbi," je zatrdil.

Haaško sodišče Orića oprostilo
Orić je bil med vojno v BiH-u med letoma 1992 in 1995 poveljnik 28. divizije vojske BiH-a in je vodil obrambo bošnjaške enklave Srebrenice do njenega padca v roke bosanskih Srbov 11. julija 1995, ki mu je sledil pokol 8.000 Bošnjakov. Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je Orića leta 2008 oprostilo vseh obtožb za vojne zločine nad Srbi v okolici Srebrenice v letih 1992 in 1993.

A Srbija se s tem ni strinjala in srbsko tožilstvo je odprlo preiskavo proti njemu zaradi suma, da je s še štirimi osebami 12. julija 1992 storil vojni zločin v kraju Zalazje, kjer je bilo ubitih devet srbskih civilistov.

Srbija je februarja 2014 izdala mednarodno tiralico, zaradi katere so nato Orića 10. junija 2015 prijeli v Švici. Sledil je prepir med Srbijo in BiH-om za njegovo izročitev, Švica pa ga je nato 26. junija izročila BiH-u, potem ko je tamkajšnje tožilstvo potrdilo, da je tudi samo odprlo preiskavo proti njemu.

Njegova obramba je haaško sodišče pozvala, naj ustavi postopek proti Oriću na sodišču BiH-a, ker so mu za iste zločine že sodili v Haagu, a je haaško sodišče zahtevo zavrnilo, saj so mu sodili po poveljniški odgovornosti, v Sarajevu pa je šlo za obtožbe po osebni odgovornosti. Prijetje Orića je leta 2015 naletelo na ogorčen odziv združenj svojcev žrtev genocida v Srebrenici leta 1995.