V preteklosti so vojaške parade pomenile priložnost, da država postavi na ogled najnovejše tehnične dosežke, tokrat pa je v središču pozornosti zdravstveno stanje Kima Džonga Ila. Njegova odsotnost na političnem dogodku leta bo gotovo še razplamtela polemike o njegovem zdravju. Njegovo zdravstveno stanje je najbolj varovana skrivnost v tej komunistični državi, v javnost pa je pred kratkim pricurljalo, da naj bi se 66-letni voditelj pretekli mesec zgrudil, južnokorejske obveščevalne službe pa so objavile, da naj bi imel kronično bolezen srca in diabetes.

Sam se je oktobra lani ob srečanju z južnokorejskim kolegom obregnil ob medijske špekulacije o bolezni. "Malo se premaknem in že o tem pišejo vsi." Po pisanju uradnega severnokorejskega glasila se je v javnosti nazadnje pojavil približno pred mesecem dni.

Nastanek dveh držav z ravnilom
Severna in Južna Koreja sta nastali po porazu Japonske, pod katere oblastjo sta bili, po drugi svetovni vojni. Polotok so razdelili po 38. vzporedniku, pri čemer je Sovjetska zveza nadzirala severni del, medtem ko so ZDA nadzirale južni del. Uradno sta bili Severna in Južna Koreja ustanovljeni leta 1948.

Prvi in edini predsednik Severne Koreje je bil Kim Il-Sung, ki je bil po svoji smrti leta 1994 razglašen za večnega predsednika. Na oblasti ga je nasledil njegov sin Kim Džong Il, ki pa de iure ni predsednik, kajti to ime je rezervirano za njegovega očeta. Njegov naziv je predsednik obrambne komisije in vrhovni voditelj severnokorejske vojske. Mnogi mu očitajo odgovornost za stradajoče prebivalstvo, saj namesto v kmetijstvo in gospodarski napredek vlaga le v vojsko. Lani je bil BDP države približno 20 milijard dolarjev, kar je manj kot 3 odstotke BDP-ja Južne Koreje, od tega pa je četrtino država namenila vojski. Severnokorejsko gospodarstvo je zdaj šibkejše kot pred 20 leti, že tako siromašno ljudstvo pa so v preteklih letih močno prizadele še poplave, ki niso uničile le domov, temveč tudi kmetijske površine.

Vojska na prvem mestu
Kot rečeno, oblast največ vlaga v vojsko. Severna Koreja je najbolj vojaška država na svetu: dejavnih vojakov je kar 1,2 milijona, od tega jih je več kot polovica nameščena v demilitariziranem območju, ki državo ločuje od Južne Koreje. Tehnično sta namreč Koreji še vedno v vojni, kajti premirju po vojni med letoma 1950 in 1953 ni nikdar sledil podpis mirovnega sporazuma. Leta 2000 sta državi podpisali sporazum, po katerem sta se zavezali k mirnemu iskanju možnosti za vnovično združitev držav.

Katastrofalna lakota sredi 90. let
V 90. letih je Severno Korejo močno prizadel razpad komunističnega bloka, še dodatno pa so jo ohromile številne naravne katastrofe, ki so državo pahnile v hudo lakoto. Med letoma 1995 in 1997 naj bi letno umrlo med 300.000 in 800.000 ljudi, skupaj naj bi umrlo do dva milijona prebivalcev. Leta 2006 je raziskava Amnesty International v sodelovanju z Unicefom in organizacijo World Food Programme razkrila žalostno podobo države 10 let pozneje: sedem odstotkov otrok je močno podhranjenih, 37 odstotkov je kronično podhranjenih, 23,4 odstotka jih ima prenizko težo, tretjina mater je podhranjenih in slabokrvnih.

V zadnjih letih je Severna Koreja največ prahu dvignila s svojim jedrskim programom: po nekaterih ocenah naj bi imela dovolj materiala za izdelavo vsaj šestih do osmih kosov jedrskega orožja. Pjongjang in mednarodna skupnost sta lani dosegli dogovor, po katerem je Severna Koreja končala svoj jedrski program, v zameno pa prejela energijo in druge ugodnosti. Po trditvah Južne Koreje pa naj bi Pjongjang v zadnjem času obnovil jedrske dejavnosti, potem ko je ZDA niso izločile s seznama držav, ki sponzorirajo terorizem.

K. T.