Pretep, v katerem je bil zaboden 25-letni Afganistanec, se je zgodil v parku ob beograjski avtobusni postaji.

Sprva sta se spopadla le dva begunca, a je incident kmalu prerasel v vsesplošno fizično obračunavanje med okoli 20 Kurdi in približno toliko Afganistanci, poroča b92. Policija je po hitrem postopku vzpostavila red, ranjenca so prepeljali v bolnišnico, domnevni napadalec pa je pobegnil in ga še iščejo.

Beograd se sicer v teh dneh naglo polni z begunci, ki se zadržujejo predvsem okoli avtobusne postaje, saj od tam potujejo proti meji z Madžarsko. Za pribežnike, ki prihajajo iz Afrike, Azije in Bližnjega vzhoda (največ jih je iz nemirne Sirije), je cilj Zahod, a tudi njihove vmesne postaje počasi pokajo po šivih od begunskega navala.

V Srbiji se počutijo dobrodošle
V Srbiji za pribežnike poleg oblasti skrbijo številne nevladne organizacije in prostovoljci. Kot poroča RTV-jeva dopisnica Marta Razboršek, pa Beograjčani begunce sprejemajo relativno odprtih rok, zato je za njih Srbija po travmah, ki so jih doživljali na makedonsko-grški meji, pravo olajšanje. "Tukaj se končno počutim dobrodošel, z nami ravnajo kot z brati," je povedal eden izmed beguncev.

A kot opozarja srbski obrambni minister Bratislav Gašić, ki je danes obiskal začasno begunsko središče v vasi Miratovci v bližini Preševa, Srbija potrebuje pomoč, saj bo zatočišču, v katerem je več kot 5.000 beguncev, v naslednjih urah pa jih pričakujejo še enkrat toliko, v 24 urah zmanjkalo zalog pitne vode.
Letos je čez Srbijo registrirano potovalo 100.000 beguncev - prav toliko naj bi jih čez državo potovalo neregistrirano. V naslednjih treh mesecih jih pričakujejo še 70.000. Zato Srbija, ki bo septembra v bližini Beograda zgradila nov začasni begunski center, nujno potrebuje pomoč.
Milanović obljublja topel sprejem beguncev na Hrvaškem
Da se zgodba z makedonsko-grške meje, ko je policija val beguncev ustavila z gumijevkami in solzivcem, tudi na Hrvaškem ne more ponoviti, pa zagotavlja hrvaški premier Zoran Milanović. Milanović obljublja, da bo Hrvaška begunce sprejela odprtih rok. "To so obupani ljudje, ne vreče zelja, zato se jih ne sme pričakati z gumijevkami," je dejal in spomnil, da tudi Italija in Nemčija nista zaprli svojih meja, ko so bežali Hrvati.

"Mi smo, ko nam je bilo najtežje, dobili tujo pomoč, zato smo pripravljeni pomagati v skladu s svojimi zmožnostmi, ki so sicer majhne, a obstajajo. Če se bo kriza prelila k nam, moramo biti ljudje, kristjani, muslimani, moramo imeti srce, in ne biti berači," je izjavil premier, ki meni, da so finance pri vprašanju sprejema beguncev še najmanjša težava.

Milanović je sicer priznal, da Hrvaška nima strategije za sprejem beguncev, saj da je ne more imeti mimo Evropske unije, ki pa je prav tako nima.
Nestrpni splet
Koliko so sicer Hrvati naklonjeni beguncem, je drugo vprašanje. Jutarnji list v sobotni kolumni Snježane Pavić namreč izpostavlja nastrojena mnenja hrvaških spletnih komentatorjev, ki da so očitno hitro pozabili na vojne čase, ko so bili tudi številni njihovi rojaki v istem položaju, kot so danes Sirci.

"Ti ljudje ne želijo na Hrvaško, ampak v Nemčijo, Finsko in Švedsko, civilizirane države, ki sočustvujejo z žrtvami vojn in političnih pregonov. Ne, ne zanima jih Hrvaška. Morda so slišali, da je naša domovina najlepša država na svetu, v kateri živijo najbolj gostoljubni ljudje na svetu, ampak iz njihove perspektive so stvari videti drugače," piše Pavićeva.

"Medtem ko so Grčija, Italija, Makedonija in Srbija preplavljene z begunci iz Sirije, Iraka in Afganistana, ki se želijo prebiti do zahodne Evrope, Hrvaška ne zaznava porasta, ampak celo upad števila nezakonitih priseljencev. In namesto da jim vsaj vljudno izrazimo sočutje, ker jasno, da bi morali mi vedeti, kaj pomeni biti žrtev agresije in bežati, da si rešiš glavo, se iz Hrvaške slišijo brezčutna sporočila, da teh ljudi ne potrebujemo in naj se spokajo nazaj, od koder so prišli! Ali, še huje, naj gredo v Savdsko Arabijo, kot jim je ob novici, da bi begunce namestili v nekdanje puljske vojašnice, sporočil nekdanji IDS-ovec Damir Kajin, zdaj predsednik Istrskih demokratov," piše Pavićeva, ki so jo h kritičnemu zapisu spodbudili nastrojeni spletni komentarji. Vse primerjave s slovenskim spletom so zgolj naključne.