Na Kosovu je bilo med vojno v letih 1998 in 1999 ubitih okoli 10.000 etničnih Albancev, skoraj milijon pa jih je bilo razseljenih, preden je posredoval Nato, ki je 78 dni izvajal zračne napade na Jugoslavijo, pri čemer je bilo ubitih med 500 (podatki organizacije Human Rights Watch) in 1.200 civilistov.

Miloševića so z oblasti odnesli protesti v Srbiji oktobra 2000, leta 2006 pa je umrl v Haagu, kjer so mu sodili zaradi vojnih zločinov in genocida.

Kosovski parlament je neodvisnost razglasil leta 2008, česar Srbija (skupaj s petimi članicami EU-ja) še vedno ne priznava. Danes je 90 odstotkov 1,8-milijonskega prebivalstva Kosova etničnih Albancev, srbska manjšina pa predstavlja štiri odstotke. Medetnično nasilje na Kosovu se je večinoma umirilo, a odnosi med tamkajšnjimi Srbi in Albanci ostajajo napeti.

Bodo še razpravljali
Po poročanju Gazete Express se je srbska vas Ranilug na vzhodu Kosova septembra odločila, da poimenuje eno od ulic po Miloševiću, tabla z novim imenom pa je že pripravljena.

"Za kosovsko vlado je taka odločitev nesprejemljiva," je odločen Bajram Gecaj, namestnik ministra za lokalno samoupravo v kosovski vladi. "Od raniluškega mestnega sveta pričakujemo, da se usede in spremeni svojo odločitev, če pa se to ne zgodi, potem bomo ustrezno ukrepali po črki zakona."

Na Gecajev poziv se je že odzval predsednik raniluškega mestnega sveta Saša Aleksić in sporočil, da bodo o odločitvi za zdaj še "razpravljali".