Beograd je tožbo napovedal zadnji dan preteklega leta, z njo pa se je odzval na podobno tožbo, ki jo je Zagreb vložil leta 1999 proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji (ZRJ). V dokumentih, ki jih bo sodišču predal pravni zastopnik Srbije Saša Obradović, so med drugimi podatki o zločinih v Gospiću, Sisku, Karlovcu, Osijeku ter med operacijo Nevihta in Blisk.

"Izguba časa in energije"
Analitiki so zaradi tožbe in protitožbe posvarili pred poslabšanjem odnosov med sosedama. "To so politična vprašanja, med strokovnjaki pa ni nobenega dvoma, da nima nobena stran možnosti za zmago," je za beograjski dnevnik Danas menil profesor politične filozofije na zagrebški univerzi Žarko Puhovski. Beograjski analitik Vojin Dimitrijević podobno trdi, da niti Zagreb niti Beograd nimata nobene možnosti za uspeh. "Obe tožbi sta izguba časa in energije, najhuje pa je, da bosta škodili izboljšanim odnosom med državama in otežili življenje Srbov, ki živijo na Hrvaškem," meni Dimitrijević.

"Srbija ni imela izbire"
Srbski zunanji minister Vuk Jeremić je dejal, da Srbija ni imela druge izbire kot vložitev protitožbe proti Hrvaški. "Srbija je naredila vse, da se to ne bi zgodilo. Naša namera je, da v regiji zahodnega Balkana vladata mir in stabilnost in da skušamo sodelovati na poti integracije v EU," je povedal vodja srbske diplomacije.

Tožba BiH-a: Srbija ni kriva
Tožbo proti ZRJ zaradi napada in genocida med vojno med leti od 1992 do 1995 je na sodišču v Haagu vložila že BiH. Sodišče je februarja 2007 Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid in zavrnilo zahtevo po izplačilu visoke denarne odškodnine, hkrati pa je sporočilo, da Srbija ni storila dovolj za preprečitev genocida.