Obrambni ministri, med katerimi je tudi slovenski Matej Tonin, so se sicer osebno srečali prvič po več kot letu in pol.

V skladu z napovedmi pred srečanjem so ministri prvič ugotavljali nauke, ki jih mora zavezništvo potegniti iz posredovanja v Afganistanu. Misija po besedah generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga ni bila zaman, ker Afganistan 20 let ni bil zatočišče za teroriste.

Seveda pa bo Nato moral razčistiti tudi tisto, kar je bilo slabo. Ena glavnih nalog zavezništva je zdaj preselitev približno 2000 evakuiranih Afganistancev, ki so sodelovali z Natom in so zdaj v prehodnih centrih. Zaveznice so pri tem obljubile sodelovanje, je za Radio Slovenija poročal Igor Jurič.

Stoltenberg je poudaril, da mora zavezništvo še naprej pozorno opazovati Afganistan, da ga teroristične skupine ne bi spet izbrale za varno zatočišče, in posvaril, da lahko zavezništvo proti njim posreduje tudi na daleč. Talibane pa bodo držali za besedo glede odnosa do terorizma, človekovih pravic in obljub o prostem prehodu ljudi, ki želijo zapustiti Afganistan. Zavezništvo ima po njegovih besedah politične in ekonomske vzvode za pritisk na talibane.

Veliko pozornosti so prvi dan srečanja namenili tudi krepitvi vojaških zmogljivosti, saj da lahko Nato le tako učinovito brani celotni evro-atlantski prostor in se upre vsem izzivom, ki jih med drugim predstavljata tudi Rusija in Kitajska.

Ministri so se zato dogovorili o novih zmogljivostnih ciljih. Po Stoltenbergovih besedah so se članice dogovorile o povečanju števila enot za hitro odzivanje, za težje in tehnološko napredno opremljene enote. Da bi Nato držal tehnološki korak z morebitnimi nasprotniki, so ministri potrdili tudi prvo strategijo o umetni inteligenci.