Foto:
Foto:
Huda finančna kriza, nenehni spori s sosednjo Rusijo in politična stabilnost - z vsem tem se morajo spopasti Ukrajinci. Foto: EPA
Latvija je bila priča največjim protestom po razglasitvi neodvisnosti na začetku 90. let prejšnjeg stoletja. Protesti so se končali z nasiljem na ulicah Rige. Foto: EPA
V Rusiji se ni za šaliti s protesti in udeleženci protivladnih shodov lahko hitro končajo 'na hladnem'. Foto: EPA
Delavci ne vedo, kako bodo preživeli, vlada pa ne ve, kako se izkopati iz krize, in za zdaj upajo le, da bodo pomagale obsežne finančne injekcije. Foto: EPA

Najbolj je svetovna kriza, predvsem zaradi padca vrednosti domačih valut, prizadela vzhodnoevropske države, ki obupano prosijo za obsežno denarno pomoč svojim gospodarstvom, a slabe novice prihajajo tudi iz zahodnih držav, ki ena za drugo padajo v recesijo.

S krizo prihajajo odpuščanja, zapiranje podjetij in krčenje socialnih izdatkov, kar mnoge analitike navdaja s pesimizmom in resno opozarjajo pred množičnimi protesti, ki bi se lahko sprevrgli v nemire in nasilje. In protesti so se že začeli.

Islandska in latvijska vlada nista zdržali
Najprej so bili protestom priča na Islandiji, nekoč eni najbogatejših držav na svetu, ki je zaradi propada bank skoraj "bankrotirala", zaradi jeznih množic na ulicah pa je januarja le odstopil premier in država je prva izgubila vlado zaradi krize.

Naslednja vlada, ki je padla zaradi krize, je bila latvijska, potem ko se je po letih razcveta gospodarstvo v tej baltski državi v primerjavi z lanskim letom skrčilo kar za deset odstotkov. Prestolnica Riga je bila januarja priča največjim protivladnim protestom od neodvisnosti države in po mesecu dni je vlada klonila.

Tudi v sosednji Litvi so bili januarja priča protestom. Zaradi napovedanega krčenja socialnih izdatkov so se protestniki s kamni znesli nad poslopjem parlamenta in razgnala jih je šele policija s solzivcem. Premierja Andriusa Kubliusa to ni omajalo in napoveduje, da ne bo odstopil od varčevalnega načrta.

Ena izmed držav, do katerih je bila kriza najbolj neizprosna, je Ukrajina, ki je morala svetovne finančne institucije zaprositi za obsežen sveženj pomoči, a vse kaže, da bodo tudi milijarde dolarjev premalo. Konec februarja so bili v Kijevu priča dvema protestnima shodoma - na enem so zahtevali odstop predsednika Viktorja Juščenka, na drugem pa so jezni varčevalci zahtevali, da jim propadle banke vrnejo njihov denar.

Na krilih visokih cen eneregetov cvetoče rusko gospodarstvo je v zadnjem letu doživelo trd pristanek in zaradi negotovih razmer se od Moskve do Vladivostoka vrstijo protesti. Na stotine komunističnih protestnikov je februarja na Rdečem trgu protestiralo zaradi načina, kako se je vlada lotila reševanja finančne krize, bilo pa je tudi že nekaj protestov, na katerih so voditelje pozivali k odstopu.

Nezadovoljni v vojaški industriji, policisti in kmetje
Na Poljskem so te dni svoj glas povzdignili zaposleni v vojaški industriji, ki se bo morala spoprijeti z odpuščanjem številnih delavcev, potem ko je zaradi krize vlada oklestila obrambni proračun. Protestniki so zažigali pnevmatike in metali molotovke - vse v nameri, da bi jih vlada uslišala pri njihovi zahtevi po zaščiti delovnih mest.

V Bolgariji so v tem trenutku najbolj nezadovoljni policisti in kmetje. Varuhi reda zahtevajo 50-odstotno povišanje plač in boljše delovne razmere. Ker jim zakon ne dovoljuje stavke, namesto tega že od decembra izvajajo "tihi" protest. Kmetje na drugi strani hočejo določitev minimalne cene za mleko in ustavitev uvoza poceni izdelkov.

Namesto da bi se spoprijeli z zahtevami protestnikov, so v parlamentu muslimansko-hrvaške federacije v BiH-u raje kar odpovedali sejo, na kateri so želeli sprejeti krčenje javnih izdatkov, da bi omejili proračunski primanjkljaj. Delavci in invalidi so organizirali že kar nekaj protestov zaradi visoke stopnje brezposelnosti in ostrih vladnih ukrepov za znižanje javnega dolga.

V primežu krize tudi Nemčija in Francija
Ranljive pa niso samo majhne države in tiste, ki so po propadu zavoženega centralnoplanskega gospodarstva izpeljale tržne reforme in ob razprodaji domačih podjetij doživele hitro in visoko gospodarsko rast. Kriza namreč grozi, da bo na kolena spravila tudi evropske gospodarske velesile.

Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se spopada z recesijo in najbolj je na udaru avtomobilska industrija, pri čemer prednjači podjetje Opel, ki se je v težavah znašlo, potem ko je se je na robu propada znašel njegov ameriški lastnik General Motors. Pred tednom dni je po vsej državi protestiralo 15.000 Oplovih delavcev, ki so zahtevali, da GM prekliče namere o zapiranju tovarn.

V Franciji se je konec januarja na ulice odpravilo kar 2,5 milijona protestnikov in predsednik Nicolas Sarkozy, ki je pred meseci na začetku krize požel pohvale zaradi odločnega nastopa, se je znašel v primežu kritik tako delavcev kot tudi vodilnih v podjetjih, ki so niso navdušeni nad ukrepi za boj proti krizi. Da bi pomiril delavce, je Sarkozy obljubil dodatnih 2,65 milijarde evrov za socialne transferje, toda osem sindikatov je za 19. marec vseeno napovedalo množično stavko.

G. V.