Naftno polje Heglig je Južni Sudan po lastnih trditvah zasedel, da bi tako končal napade s severa. Južnosudanski predsednik je v govoru pred parlamentom zatrdil, da se njihove sile ne bodo umaknile z naftnega polja, dokler ne preneha nevarnost čezmejnih napadov sudanskih sil na južno sosedo.

"Potreben je mehanizem, da se prepreči novi napade," je dejal Salva Kiir in dodal, da so sudanska letala bombardirala območje južno od ohlapno določene meje, pri čemer je bil ubit en vojak.

Naftno mesto Heglig je mednarodno priznano na sudanskem ozemlju, a si ga lasti tudi Južni Sudan. Sudan s tega naftnega polja dobi polovico od 115.000 159-litrskih sodov nafte, kolikor jo dnevno proizvedejo.

Ozemlje so zasedli po nekajdnevnih spopadih vojska obeh držav. Gre za najhujši izbruh nasilja po lanskem juliju, ko je Južni Sudan razglasil neodvisnost in odcepitev od severnega dela nekoč skupne države.

K umiku južnosudanskih sil so oblasti v Džubi pozvali tudi Združeni narodi in Afriška unija. Sudan je napovedal odločen odgovor na zasedbo in v sredo zagrozil z mobilizacijo svoje vojske proti Južnemu Sudanu, ob tem pa je prekinil pogovore z južnosudanskimi oblastmi o plačilih za izkoriščanje nafte in drugih odprtih vprašanjih.

Vojna pred vrati?
Zaradi stopnjevanja napetosti poznavalci menijo, da je le še vprašanje časa, kdaj se bodo uresničile napovedi nekaterih o neizogibnem izbruhu vojne med Sudanom in Južnim Sudanom zaradi nafte. Medtem ko je južni del bogat z nafto, te severnemu delu primanjkuje, a ima rafinerije in naftovode, ki jih jugu primanjkuje.

"Vedno sem dejal, da prebivalce Južnega Sudana ne bom popeljal nazaj v vojno, a če bomo napadeni na ta način, se bomo morali braniti," je bil odločen Kiir.

Sudan in Južni Sudan sta bila v vojni od leta 1983 do leta 2005, ko je bil sprejet mirovni dogovor, v skladu s katerim je Južni Sudan lani izvedel referendum o odcepitvi. V vojni je bilo ubitih dva milijona ljudi, še več jih je bilo razseljenih.