Konferenco v Parizu je gostil francoski predsednik Francois Hollande skupaj z iraškim predsednikom Fuadom Masumom, udeležili pa so se je zunanji ministri približno 40 držav, tudi Iraka in desetih drugih arabskih držav, ki so obljubile, da bodo sodelovale v vojaškem posredovanju proti Islamski državi.

V skupni izjavi po koncu srečanja so sporočili, da bo podpora Iraku v boju proti sunitskim skrajnežem vključevala "primerno vojaško pomoč" v skladu z željami iraških oblasti in zahtevami mednarodnega prava, brez ogrožanja civilistov.

Konferenca je bila sklicana po turneji ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja po Bližnjem vzhodu, kjer je iskal podporo za strategijo predsednika Baracka Obame za boj proti Islamski državi.

Ob odprtju konference je Hollande poudaril, da je grožnja Islamske države globalna in da mora biti tudi odgovor nanjo globalen. Opozoril je, da mednarodna skupnost ne more izgubljati časa, in pozval k solidarnosti z Irakom. "Boj Iračanov proti terorizmu je tudi naš boj," je dejal in pozval k "jasnemu in močnemu posredovanju skupaj z iraško vlado".

Ameriška obveščevalna agencija ocenjuje, da se za Islamsko državo na ozemlju Sirije in Iraka bori od 20.000 do 31.000 pripadnikov. Skrajneži so v začetku junija zasedli precejšen del severnega dela Iraka in popolnoma porazili iraško vojsko. Njihovo napredovanje so ustavili šele kurdski borci, a tudi oni ne bi bili uspešni brez ključne podpore ameriških zračnih napadov.

Ukrepati je treba hitro
Iraški predsednik je dejal, da se mora mednarodna skupnost hitro upreti džihadistom, saj bodo ti izkoristili priložnost in zasedli še več ozemlja, s tem pa bo njihova grožnja še večja.

Še pred začetkom konference je francoski predsednik izrazil prepričanje, da je obglavljenje britanskega humanitarnega delavca Davida Hainesa nov dokaz, da mora svet stopiti skupaj in ukrepati proti Islamski državi, sporočil pa je tudi, da se je Francija pridružila Veliki Britaniji pri izvajanju nadzornih vohunskih poletov nad položaji Islamske države v Iraku.

Zraven tudi Rusija
Rusijo, do katere je Zahod zadržan zaradi njene vloge v ukrajinski krizi, je zastopal zunanji minister Sergej Lavrov, ki je izrazil pripravljenost Moskve, da bo prispevala k mednarodnemu boju proti Islamski državi.

"Prispevali bomo v skupnih prizadevanjih pri specifičnem področju zagotavljanja varnosti v Iraku preko krepitve družbe in njene mobilizacije v boju proti terorizmu in ekstremizmu," je dejal Lavrov. "Hkrati se bomo zavzemali za začetek poglobljene analize vseh vidikov teroristične grožnje," je dodal.

Hamenej: ZDA so nas prosile za sodelovanje
Med udeleženci konference ni bilo Irana in Sirije, v katerih Teheran odkrito podpira režim predsednika Bašarja Al Asada. Kerry je že prejšnji teden izključil možnost sodelovanja Irana zaradi njegovega zavezništva z Asadom.

Iranski vrhovni verski voditelj ajatola Ali Hamenej je povedal, da so ZDA prek ameriškega veleposlaništva v Bagdadu zaprosile za sodelovanje Irana, vendar so Američane zavrnili, ker da imajo "umazane roke".

Washingtonu je Hamenej očital, da išče izgovor, da bi lahko v Iraku in Siriji počel, kar že izvaja v Pakistanu - "da bombardira vsepovsod brez pooblastil". ZDA v Pakistanu z brezpilotnimi letali izvajajo zračne napade na položaje talibanov.

Po konferenci v Parizu je tiskovna predstavnica ameriškega State Departmenta Jen Psaki poudarila, da ZDA niso in ne bodo vojaško sodelovale z Iranom v Iraku, da pa so odprte za nadaljnje pogovore s Teheranom. Priložnost za to naj bi bila že ob robu pogovorov o iranskem jedrskem programu.

Generalni sekretar Nata Anders Fogh Rasmussen je v Bruslju dejal, da bi zavezništvo lahko koordiniralo vojaško akcijo proti skrajnežem. "V tej fazi ničesar ne izključujem," je dejal, saj gre "za teroriste, s katerimi ni mogoče najti mirne rešitve", so pa grožnja globalni varnosti, je poudaril.