V Srebrenici se je okoli 40.000 ljudi spomnilo najtemnejše epizode krvavega razpadanja Jugoslavije - 15. obletnice pokola v Srebrenici, v katerem je moralo umreti 8.000 Muslimanov. Na slovesnosti so pokopali posmrtne ostanke 775 žrtev tragedije, med prisotnimi pa so bili tudi mnogi svojci žrtev, ki še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi najbližji.

Drugič prišel tudi Boris Tadić
V Srebrenico na vzhodu Bosne in Hercegovine je prišlo veliko tujih državnikov in visokih predstavnikov, med njimi hrvaški predsednik Ivo Josipović in premierka Jadranka Kosor, makedonski predsednik Gjorge Ivanov, črnogorski predsednik Filip Vujanović, turški premier Tayyip Erdogan ter predstavniki ZDA, Francije, Nozozemske in Sveta Evrope.

Predsednik ZDA Barack Obama je v izjavi, ki so jo prebrali na slovesnosti, poudaril, "da ne moremo vzpostaviti trajnega miru brez pravičnosti", kar pomeni pregon in kaznovanje tistih, ki so izvedli genocid, vključno z Mladićem.

Med visokimi gosti sta bila tudi predsednik in zunanji minister Srbije, Boris Tadić in Vuk Jeremić. Tadić se je srečal s tremi materami žrtev, ki jim je zagotovil, da "Srbija ne bo prenehala iskati vojnih zličincev, posebej Ratka Mladića". Tadić je k spomeniku žrtvam položil venec in poudaril, da je 11. julij težek dan za družine vseh žrtev in tudi za vse ljudi z ozemlja nekdanje Jugoslavije. Dodal je, da se to poglavje zgodovine ne more zapreti, dokler ne bodo obsojeni vsi, ki so odgovorni za to dejanje. "Potem bomo lahko ponudili roko drug drugemu in nadaljevali z živlejnjem kot normalni ljudje, kot smo nekoč živeli," je še povedal srbski predsednik.

Türk: Zaveza preprečevati genocid
Iz Slovenije so se žalne slovesnosti udeležili predsednik Danilo Türk in evropska poslanca Tanja Fajon in Jelko Kacin. Türk je v krajšem nagovoru zbranim dejal, da je "naša zaveza, preprečevati genocid, iskrena in močna. Nihče naj ne dvomi o tem. V Srebrenici je bilo v nekaj dneh sistematično pobitih več kot 8.000 mož in dečkov samo zato, ker so bili Bošnjaki. Tisti, ki so ta zločin načrtovali, pripravili in izvedli, morajo biti kaznovani."

Dodal je, da je nekatere pravična kazen že doletela. "Veliko preveč pa je takih, ki se še vedno izmikajo roki pravice. Med njimi je tudi njihov poveljnik, general Ratko Mladić. Vsi ti morajo biti prijeti in postavljeni pred sodišče." Türk je še dejal, da so zbrani danes v Srebrenici "svečano poudarili zavezo, da bomo z vsemi silami preprečevali vsako nevarnost, vsako dejanje in vsako pasivnost, ki grozi povzročiti ali omogočiti genocid".

Srbski predsednik Tadić, ki se je slovesnosti udeležil drugo leto zapored, je pred začetkom žalne slovesnosti dejal, da mu je žal za zločine, ki so se zgodili. Obljubil pa je, da "Srbija ne bo odnehala pri iskanju vojnih zločincev, posebej Ratka Mladića", da bi ljudje spoznali, da lahko živijo skupaj.

Karadžić: Številke so pretirane
Tragedija v Srebrenici, ki velja za najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni, se je zgodila, ko so bosanski Srbi pod vodstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića zavzeli to muslimansko enklavo, ki je bila formalno pod zaščito Združenih narodov, in 11. julija leta 1995 ubili več kot 8.000 Bošnjakov. Mladić je 15 let po pokolu še vedno na begu, Krstića pa je haaško sodišče za zločine na območju nekdanje Jugoslavije leta 2004 obsodilo na 35 let zapora.

Haaško sodišče je sicer zaradi zločinov v Srebrenici do zdaj obtožilo 21 ljudi, pravnomočno pa so bili obsojeni le trije - poleg Krstića še nekdanja vojaška častnika Vujadin Popović in Ljubiša Beara. Sojenja nekdanjemu predsedniku Republike srbske Radovanu Karadižiću, nekdanjemu vodji vojaške tajne službe bosanskih Srbov Zdravku Tolimirju in nekdanjemu vodji srbske obveščevalne službe Jovici Stanišiću pa še potekajo. Karadžić, ki je bil ob Mladiću glavni snovalec tragedije, je marca pred sodiščem dejal, da so številke glede Srebrenice močno pretirane in da je v pokolu umrlo "2.000, največ 3.000 Bošnjakov".

Ogorčenost nad neučinkovitostjo ZN-a
Genocid je pustil tudi velik madež na ugledu Združenih narodov, ki so takrat na cedilu pustili več tisoč Muslimanov. Bošnjaki so se namreč zatekli v Srebrenico, ker je imela status "varovanega območja" pod zaščito ZN-a, a maloštevilčne in slabo oborožene nizozemske modre čelade jih niso mogle zaščiti.

Zaradi domnevnega uničevanja dokaznega gradiva za ta genocid društvo Ženske Srebrenice toži nekdanjo glavno haaško tožilko Carlo del Ponte, tožbo proti ZN-u pa so vložili tudi sorodniki žrtev. A za zdaj neuspešno - najprej je nizozemsko sodišče, nato pa še prizivno sodišče v Haagu odločilo, da zaradi imunitete ZN-a te organizacije ne morejo tožiti. Sorodniki so zato zaprosili nizozemsko tožilstvo, naj vloži obtožnico zoper nizozemske pripadnike mirovnih sil ZN-a, ki so med pokolom varovali Srebrenico.

Spomenik iz 16.744 čevljev
Nemška organizacija Družba za ogrožene ljudi pa je v BiH-u, Avstriji, Švici in Nemčiji zbrala natančno 16.744 čevljev - vsak par predstavlja eno izmed 8.372 žrtev, iz katerih so zgradili "Sramotilni steber" z velikima črkama "UN" (ZN) v ospredju. Postavili ga bodo nad Srebrenico, nemški aktivist Phillip Ruch pa je dejal, da želijo s tem projektom "opozoriti vse prihodnje uslužbence ZN-a, da ne bodo v krajih, kjer se dogaja genocid, nikoli več stali križem rok".

Srebrenica je danes del Republike srbske, Srbi pa predstavljajo okoli 60 odstotkov prebivalstva. Večina nekdanjih prebivalcev se nikoli ni vrnila v svoje domove.