Predsednik Ši Džinping je med pravkar končanim obiskom v Indiji napovedal novo obdobje v odnosih med obema državama z najštevilnejšim prebivalstvom na svetu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je v zadnjih dveh mesecih obiskal pet azijskih držav: Mongolijo, Tadžikistan, Maldive, Šrilanko in Indijo. Brez dvoma je bil najpomembnejši njegov obisk v zadnji, saj gre za državi, ki imata največje število prebivalcev na svetu, skupaj približno 2,5 milijarde, poleg tega pa sodita v skupino petih najbolj hitrorastočih gospodarstev na svetu, ki vse bolj vplivajo na mednarodne gospodarske odnose.

Ši Džinpigov obisk v Indiji je bil še posebej pomemben, saj gre za dve sosednji azijski državi velikanki, ki imata nerešena ozemeljska vprašanja, kar bistveno zavira njuno medsebojno sodelovanje. Samo letos naj bi na več kot 3.500 km dolgi meji med državama, ki je na več odsekih sporna, našteli več kot 300 incidentov. Kljub temu so med njegovim obiskom v New Delhiju podpisali 12 pomembnih gospodarskih sporazumov, ki bodo skupaj vredni okoli 100 milijard dolarjev. Kitajska bo na primer v Indiji gradila hitre železniške proge, cestno infrastrukturo in pristanišča. Za tovrstne posle se poteguje tudi Japonska, ki pa vse težje konkurira vse večjemu kitajskemu finančnemu potencialu.

Kitajska diplomatska ofenziva v tem delu Azije je tudi odgovor na poskus Japonske oziroma ZDA, da bi v svoj krog pridobile čim več azijskih držav, ki s Kitajsko nimajo najboljših odnosov. V to kategorijo sodi tesnejše sodelovanje med Japonsko in Avstralijo, Filipini, Vietnamom in Indijo na obrambnem področju. Dejstvo, da je kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu uspelo skleniti z Indijo - kljub nerešenim mejnim vprašanjem - pomembne dolgoročne gospodarske sporazume, bo brez dvoma utrdilo stabilnost v tem delu vse bolj nemirne Azije.

Iz Pekinga, Uroš Lipušček, Radio Slovenija