"Moje stališče ostaja trdno, da Mehika ne bo plačala za zid," je glede na objavljene prepise telefonskega pogovora obeh predsednikov z dne 27. jaunarja letos dejal Peña Nieto. Trump pa je odvrnil, da tega ne sme govoriti javno, ker bodo mediji to objavili in to zanj ni sprejemljivo. "Ne govori tega v javnosti, ker bom izpadel šibek. To me uničuje," je med drugim Peñi Nietu povedal Trump in mu razložil, da se zaveda, da bodo gradnjo zidu financirali na drug način.

Obenem pa mu je zagrozil, da bo prekinil stike, če mehiški predsednik ne bo prenehal s kljubovalnimi izjavami okrog zidu. "Nekako se bomo zmenili. Ampak, če boš še naprej govoril, da Mehika ne bo plačala, potem se nočem več srečevati z vami," je povedal Trump.

Trump je potem še zagotovil, da je zid v bistvu najmanj pomembna stvar zanj za odnose z Mehiko, vendar pa je pomemben s političnega vidika. Prepise je objavil časnik Washington Post, kar kaže, da prihod generala Johna Kellyja na položaj šefa kabinete Bele hiše ni uspel ustaviti nepooblaščenega uhajanja informacij v medije.

Težave tudi s Turnbullom
Zanimiv je bil tudi pogovor med Trumpom in avstralskim premierjem Malcolmom Turnbullom 28. januarja. Trump se je razburil, ko je avstralski kolega vztrajal, naj ZDA spoštujejo dogovor o sprejemu dela beguncev, ki so se zatekli v Avstralijo. "To me bo ubilo. Sem največja oseba na svetu, ki noče pustiti ljudi v državo. Sedaj pa se strinjam, da sprejmem 2.000 ljudi," je Turnbullu povedal Trump. Šlo je za dogovor iz časa administracije Baracka Obame, da ZDA sprejmejo 1.250 ljudi iz Avstralije. Bela hiša je glede pogovora takrat sporočila, da sta voditelja poudarila trdne in tesne odnose med državama.

Trump za prepolovitev števila priseljencev
Trump je medtem predstavil predlog novega zakona za priseljence, s katerim želi v naslednjem desetletju prepoloviti število priseljencev v ZDA in dati prednost angleško govorečim ter izobraženim.

Predlog, ki sta ga napisala republikanska senatorja Tom Cotton in David Perdue, je Trump pohvalil kot način za zaščito ameriških delavcev in njihovih plač. Manj bi bilo neizurjenih priseljencev, sistem pa bi bil prirejen tako, da sprejme večje število takšnih, ki so s svojim delom, znanjem in izkušnjami sposobni prispevati k blaginji ZDA. Pri tem bi bili v prednosti tisti, ki govorijo angleško, sorodstvene vezi pa bi postale manj pomembne.

Predlog zakona določa tudi zgornjo omejitev beguncev, ki bi jih ZDA sprejele vsako leto, na 50.000, piše Guardian, ter ukinja loterijski sistem podeljevanja vizumov, ki podeljuje 50.000 vizumov na leto prebivalcem iz držav, iz katerih se v ZDA ne preseli veliko ljudi.

Trumpa in republikance namreč motijo številni priseljenci z nizko izobrazbo ali veščinami, ki menda Američanom odžirajo nizko plačana delovna mesta. Raziskave sicer kažejo, da je delovnih mest z nizko plačo v ZDA več kot dovolj, le Američani za takšna dela nočejo poprijeti.

Kaj predstavlja Kip svobode?
Zaradi tega je prišlo tudi do novega spopada med Trumpovim svetovalcem Stephenom Millerjem in novinarjem mreže CNN. Miller se je namreč ostro odzval na kritično pripombo novinarja Jima Acoste, da Trumpov predlog sprememb ni v skladu z geslom na newyorškem Kipu svobode, ki izraža dobrodošlico utrujenim in revnim množicam. Miller je novinarja obtožil kozmopolitskega obnašanja in celo trdil, da je Kip svobode simbol luči ameriške svobode za svet in nima nič opraviti z imigracijo.

Predlog dveh republikanskih senatorjev, ki bi zakonito priseljevanje v prvem letu znižal za 41 odstotkov, po desetih letih pa za 50 odstotkov, nima veliko podpore v kongresu.

Trump: "Največja reforma v 50 letih
Trump je ob izrazu podpore predlogu zakona med drugim dejal, da ZDA desetletja izdajajo dovoljenja za delo in bivanje nekvalificiranim delavcem, in dodal, da bo to "najpomembnejša reforma ameriškega priseljenskega sistema v zadnjega pol stoletja".

Raziskava centra Pew iz leta 2015 sicer ugotavlja, da ima 41 odstotkov zakonitih priseljencev v ZDA visokošolsko izobrazbo, medtem ko je delež državljanov s takšno izobrazbo le 30 odstotkov.