V senatu, v katerem imajo prevlado demokrati, je za sveženj glasovalo 61 senatorjev, 37 jih je bilo proti.

Treba bo oblikovati enoten predlog
Zdaj bo treba odločitev senata uskladiti še s predstavniškim domom, ki je že pred dvema tednoma potrdil 819 milijard dolarjev vreden predlog.

Stimulacijska svežnja senata in predstavniškega doma sta si v veliki meri podobna, razlikujeta se le pri načinu razširitve zveznega zdravstvenega programa Medicaid in glede prednostnih vlaganj. Predlog predstavniškega doma namenja več denarja šolam, lokalnim oblastem in posameznim zveznim državam, predlog senata pa bi se posvetil predvsem znižanju davkov. Domova morata oblikovati enoten, končni predlog, za katerega si Obama želi, da bi prišel na njegovo mizo do 16. februarja.

Obama: Sveženj bo ustvaril nova delovna mesta
Še pred glasovanjem v senatu je ameriški predsednik Barack Obama svojo prvo novinarsko konferenco, odkar je na položaju v Beli hiši, izkoristil za novega v vrsti pozivov kongresu, naj ukrepa in potrdi zakon o gospodarski stimulaciji. Dejal je, da bo sveženj ustvaril do štiri milijone novih delovnih mest in pomagal oživiti gospodarstvo.

Stimulacijski načrt je vse od potrditve v predstavniškem domu doživljal napade in norčevanje republikancev, ki bi večinoma sprejeli le gospodarski recept, ki ga je zadnjih osem let uporabljala administracija predsednika Georgea Busha, to je davčne olajšave. Vsako novo porabo pa so označevali za nepotrebno razmetavanje denarja. Demokrati so jim pri tem šli na roko, saj so v predlog zakona vključevali tudi porabo, ki nima neposredne zveze s stimulacijo gospodarstva.

Noče kritik tistih, ki so porabljali
Obama je na novinarski konferenci nastopil ostro in dejal, da ne more poslušati kritik od ljudi, ki so odgovorni za to, da se je v zadnjih osmih letih podvojil javni dolg, in za okoliščine, ki so ZDA pahnile v zdajšnjo krizo. Opozoril je, da se lahko kriza spremeni v katastrofo in da si ne morejo privoščiti običajnih političnih igric v kongresu. Republikance je opozoril, da potrjevanje stimulacije ni nekaj, kar si je želel na začetku svojega mandata, ko se je odločil za kandidaturo, vendar pa o tem, da je treba ukrepati, govorijo ekonomisti in ne le politiki.

Se bo spravnost obrestovala?
Veliko novinarskih vprašanj se je nanašalo na Obamove napovedi, da bo poskušal odpraviti strankarske delitve in da bo sodeloval z republikanci. Predsednik ZDA je navedel primere, ki potrjujejo, da to že dela. Zavrnil je namige, da je bil naiven, in dejal, da se mu bodo poteze, kot je imenovanje treh republikancev v kabinet in upoštevanje njihovih predlogov glede stimulacije, verjetno obrestovale vsaj na daljši rok.

Beseda tudi o Iranu in Afganistanu
Sicer pa je moral odgovarjati tudi na zunanjepolitična vprašanja, predvsem o Iranu in Afganistanu. Legendarna dopisnica iz Bele hiše Helen Thomas ga je poskušala ujeti v priznanju, da ima Izrael, ki tega ne priznava, jedrsko orožje, vendar se je Obama neposrednemu odgovoru izognil in dejal, da bi bila jedrska tekma v taki regiji, kot je Bližnji vzhod, nevarna za ves svet.

Glede Afganistana ni znal povedati, koliko časa bo še potrebna navzočnost ameriške vojske, o zatočiščih teroristov na zahodu Pakistana pa je dejal, da jih bodo v sodelovanju s Pakistanom še naprej poskušali uničiti.

Iransko financiranje terorističnih organizacij in prizadevanja za pridobitev jedrskega orožja je označil za nesprejemljive, vendar pa ponovil, da bo spremenil pristop in uporabljal več diplomacije ter poskušal ustvariti odnose med državama na temelju medsebojnega spoštovanja. "Med nami se je nakopičilo veliko nezaupanja," je dejal Obama in izrazil pričakovanje, da bi lahko v prihodnjih mesecih sledile priložnosti, ko bi s predstavniki Irana lahko govorili iz oči v oči.

M. R./A. P.