Tusk se je sicer pred začetkom Blejskega strateškega foruma (BSF) srečal tudi s slovenskim premierjem Mirom Cerarjem, glavna tema pa je bila begunska kriza. Zavrnila sta namige, da je za krizo odgovorna Evropska unija, in izpostavila, da mora povezava čim prej sprejeti konkretne rešitve krize, ki morajo temeljiti na solidarnosti ter dogovoru vseh članic.

Cerar je poudaril, da mora EU storiti vse, da se bo migrantska kriza najprej reševala v državah izvora in tranzitnih državah. "Želimo biti humani, želimo pomagati ljudem v stiski, želimo biti solidarni, kar pomeni, da bomo tako znotraj EU-ja kot tudi širše sodelovali pri tem, da bodo bremena različno porazdeljena med državami," je povedal.

Napovedal je, da bomo v Sloveniji upoštevali svoje integracijske zmožnosti, pazili pa bomo tudi, da bodo upoštevani vsi varnostni vidiki. "Pomembno je, da v teh prihajajočih ljudeh ne vidimo samo groženj, nasprotno - sprejeti jih moramo brez strahu, jim pomagati, jih skušati integrirati in z njimi skupaj videti tudi priložnost," je poudaril premier.

Tusk je ob tem dejal, da bodo migracije ostale najbolj pereče vprašanje za Evropo v prihodnjih letih, in opozoril, da se Uniji ne sme pripisovati krivda za migrantsko krizo, ampak da je treba na evropski ravni narediti več za rešitev tega vprašanja. Po njegovih besedah je največji izziv preprečiti tihotapljenje migrantov. "Kot smo lahko videli v Avstriji in Sredozemlju, tihotapljenje migrantov ni samo umazan posel, temveč gre za množični umor," je bil oster predsednik Evropskega sveta.

Evropa zidov ni rešitev
Na temo izrednega dotoka beguncev v Evropo se je Cerar ob robu BSF-ja sešel tudi s srbskim kolegom Aleksandrom Vučićem. Slovenski in srbski premier sta se strinjala, da se je na okrepljene migrantske tokove treba odzvati humano. Prav tako sta oba menila, da Evropa zidov ne more biti v nikogaršnjem interesu.

Del pogovorov sta namenila tudi krepitvi gospodarskih odnosov med državama. Zavzela sta se za čim več uspešno izvedenih gospodarskih ukrepov, projektov in pobud, ki omogočajo odpiranja novih delovnih mest. To je namreč po mnenju obeh temeljni predpogoj za trajnostno stabilnost v kateri koli državi.

Tusk obžaluje, da se je Hrvaška odločila prekiniti arbitražni sporazum
Cerar in Tusk sta nekaj besed namenila tudi arbitražnemu sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. Cerar je dejal, da je Tusku neformalno obrazložil stališča Slovenije, in ponovil, da Slovenija vztraja, da se sporazum izvede in da sodišče deluje naprej. Je pa dejal, da je treba upoštevati institucionalni položaj Tuska, saj nima pristojnosti, da se izreka o procesu arbitraže. "Vendar se mi je zdelo pomembno, da mu predstavim naše stališče, in verjamem, da mu bodo jutri naši hrvaški kolegi predstavili njihovo," je dejal slovenski premier.

Tusk je izrazil obžalovanje, da se je Hrvaška odločila za prekinitev arbitraže o meji s Slovenijo, a hkrati tudi upanje, da proces še ni mrtev. "EU spodbuja obe državi, da najdeta konsenzualno rešitev spora," je povedal in dodal, da bo o tem govoril tudi v torek v Zagrebu. Slovenija in Hrvaška sta po njegovih besedah "na mnogo ravneh vzor dobrega sodelovanja v tej regiji", a je dodal, da razume, da so vsi spori o meji občutljivi ter da jih spremljajo čustva.

"Mislim, da bi morali ostati primer dobrega sodelovanja v regiji. To je še posebej pomembno v teh kompleksnih časih. To je pomembno za celotno Evropo, ne le za Slovenijo in Hrvaško. Bolje od mene veste, kako občutljiv in pomemben je Zahodni Balkan za Evropo. Kdo drug, če ne vi, bo pokazal, da lahko razum in zdrava pamet prevladata v tej kompleksni regiji. To je posebna odgovornost za obe državi," je še povedal Tusk.

Na Tuskove izjave se je odzvala tudi Grabar-Kitarovićeva. Ponovila je stališče Hrvaške, da je zanjo arbitražni proces "nepovratno kompromitiran in da kakršna koli rešitev ne more biti kredibilna zaradi vsega, kar se dogaja v tem postopku".

"Ampak iz tega ne bomo delali težave med državama. To vprašanje se bo rešilo. Zdaj želimo pokazati vsem, da Hrvaška in Slovenija ostajata prijateljski sosednji državi," je dejala in poudarila, da je arbitraža dvostransko vprašanje med Hrvaško in Slovenijo in da sta državi edini stranki v postopku.

Erjavec z dolgim seznamom dvostranskih srečanj
Zunanji minister Karl Erjavec je imel pred začetkom strateškega foruma na Bledu vrsto dvostranskih srečanj. Med drugim se je sešel z zunanjim ministrom BiH-a Igorjem Crnadakom, katarskim zunanjim ministrom Halidom bin Mohamedom Al Atijahom in državno ministrico na britanskem zunanjem ministrstvu, baronico Anelay.

Erjavec in Crnadak sta v pogovoru izrazila zadovoljstvo nad dobrimi dvostranskimi odnosi ter se strinjala, da je v tem trenutku treba vse napore usmeriti zlasti v krepitev gospodarskega sodelovanja v dobro podjetij in prebivalcev obeh držav. Zavzela sta se za čimprejšnji podpis memoranduma o sodelovanju na področju gospodarstva na tretjih trgih.

Tudi v pogovorih s katarskim ministrom sta se v pogovoru osredotočila predvsem na begunsko krizo in problematiko zapiranja evropskih meja. Poleg tega sta govorila še o številnih priložnostih za krepitev gospodarskega sodelovanja in pozdravila načrtovano prvo zasedanje mešane komisije za gospodarsko sodelovanje.

Erjavec in baronica Anelay of St. Johns pa sta v pogovoru poudarila pomen vidne mednarodne razprave in ozaveščanja o perečem vprašanju preprečevanja spolnega nasilja v konfliktih. Strinjala sta se, da je poseben panel letošnjega BSF-ja prava priložnost za okrepitev teh naporov.

BSF odpira pomembna vprašanja
BSF, ki je letos že deseti po vrsti, je največji zunanjepolitični dogodek v Sloveniji, v regiji pa se je uveljavil kot pomembno in odmevno stičišče politikov, gospodarstvenikov in predstavnikov akademske srenje. Organizatorji letos pričakujejo rekordno število več kot 700 udeležencev iz več kot 60 držav, razprave na letošnjem jubilejnem forumu pa bodo potekale v znamenju 70. obletnice Ustanovne listine Združenih narodov, 40. obletnice Helsinške sklepne listine in 20. obletnice genocida v Srebrenici.