O zdravju etiopskega premierja se je ugibalo že kar nekaj časa, saj ga ni bilo na spregled v javnosti in je izpustil nekaj pomembnih srečanj, med drugim tudi vrh Afriške unije prejšnji mesec v Adis Abebi. Domača in svetovna javnost sta lahko samo ugibali o njegovem zdravju, saj so imeli etiopski mediji prepoved poročanja o tej "občutljivi" temi.

Njegov predstavnik za stike z javnostmi Bereket Simon je še pred tremi tedni trdil, da minister ''okreva in je dobrega zdravja''.

Po poročanju državne televizije je premier v nedeljo dobil infekcijo, umrl pa je v ponedeljek zvečer. Pri poročanju o njegovi smrti so navedli samo, da je umrl v tujini, a ne, kje. Tiskovni predstavnik Evropske komisije je pozneje sporočil, da je umrl v bolnišnici v Bruslju, kamor so ga pred časom prepeljali zaradi bolečin v trebuhu.

''Čeprav je Etiopija izgubila velikega voditelja, je premier postavil temelje državne politike in strategijo, ki jo bomo vodili še naprej,'' je še sporočila državna etiopska televizija.

Nova generacija afriških voditeljev s starimi navadami
Meles je prišel na oblast leta 1991, ko so njegovi borci strmoglavili marksistični režim diktatorja Mengistuja Haile Mariama. Najprej je postal predsednik države, štiri leta pozneje pa je stopil na čelo vlade in bil imenovan za vrhovnega vodjo oboroženih sil.

Po napadu eritrejske vojske na Etiopijo leta 1998 je svojo državo popeljal v vojno s severno sosedo. Krvavi konflikt se je končal dve leti pozneje in zahteval nekaj deset tisoč žrtev na obeh straneh.

V novem tisočletju je postal del nove generacije afriških voditeljev, ki jih je Zahod postavljal za zgled pri gospodarskem razvoju na celini, pri tem pa zamižal na eno oko pri teptanju demokratičnih standardov in človekovih pravic.

Ko so ZDA začele vojno proti terorizmu, je Etiopija postala eden ključnih ameriških zaveznikov v boju proti islamskim skrajnežem v Afriki in Meles si je znova zaslužil pohvale ter trepljanje zahodnih voditeljev in milijone dolarjev, kar je sam izkoristil za še brutalnejše zatiranje svojih nasprotnikov.

Med volitvami leta 2005, ko je kazalo na uspeh opozicije, je Meles močno poostril varnostne ukrepe, na dan volitev pa razglasil izredno stanje. Opozicija ga je obtožila volilnih nepravilnosti in sledili so protesti, v katerih so vladne sile ubile več sto ljudi, na tisoče je bilo aretiranih.

Na volitvah leta 2010 je Meles znova pokazal popolno brezbrižnost do demokratičnih načel, ko je njegova stranka zmagala z več kot 99-odstotno podporo volivcev. Mednarodni opazovalci so tedaj sporočili, da volitve niso potekale skladno z mednarodnimi standardi, a za Zahod je bil preveč pomemben, da bi bil deležen hujših kritik in pritiskov.

Britanski premier David Cameron ga je ob njegovi smrti označil za "navdihujočega govornika Afrike". Po besedah Camerona je bil Meles osebno zaslužen za napredek, še posebej za milijone Etiopijcev, ki so pod njegovo vladavino izšli iz revščine, s čimer je postavil zgled za celotno regijo.

Zatiranje nasprotnikov in novinarjev
Gospodarski napredek je verjetno edina svetla plat njegove vladavine, a še ta ima nekaj črnih madežev. Kljub dvomestni gospodarski rasti v zadnjih sedmih letih, velikim državnim ter zasebnim vlaganjem pa ni bilo novih delovnih mest.

Po mnenju namestnice direktorja afriške veje organizacije Human Rights Watch Leslie Lefkow je vladajoča stranka zadnja leta preveč pozornosti posvečala svoji avtoriteti, premalo pa gradnji institucij. Etiopija je tako pod strogim nadzorom ene same stranke, kar bo po njenih besedah izziv za prihodnje vodstvo države.

Avtoritaren način vladanja se je kazal v nenehnem zatiranju političnih nasprotnikov in utišanju neodvisnih medijev. Novinarji so bili ob kritičnem poročanju hitro obtoženi pripravljanja zarote in celo terorizma pod drastičnimi protiterorističnimi zakoni, končali pa za zapahi.

Uporniki navdušeni, opozicija upa na mir
V sosednjo Somalijo je Meles dvakrat poslal svoje vojake, da bi zatrl vzpon islamskih upornikov pred popolnim zavzetjem vzhodne sosede. Priložnost vojaškega posredovanja z blagoslovom Zahoda je izkoristil za obračun s pripadniki etničnih Somalcev na jugu Etiopije, ki so se vedno upirali osrednjim oblastem.

Somalijska uporniška skupina Al Šabab je pozdravila smrt Melesa in sporočila, da je spadal med afriške voditelje, ki so se dve desetletji vpletali v Somalijo, a brez uspeha.

Etiopska uporniška skupina Nacionalna fronta za osvoboditev Ogadena je izrazila upanje, da se bo po smrti Melesa začelo novo obdobje stabilnosti in miru v Etiopiji kot tudi na celotnem območju Afriškega roga, ob tem pa so znova izrazili pripravljenost za boj za samoodločbo. Puščava Ogaden meji na Somalijo in jo večinoma naseljujejo etnični Somalci.

Negaso Gidada, ki je bil pod Melesom predsednik države, zdaj pa vodi opozicijsko Zvezo za demokracijo in pravičnost, je izrazil upanje, da bo po prenos oblasti miren. Vladajočo Etiopsko ljudsko revolucionarno demokratično fronto (EPRDF) je pozval, naj se loti sprememb v dobro političnih, demokratičnih in človekovih pravic v državi.

"Danes je dan za veselje večine Etiopijcev in svobodomiselnih ljudi po vsem svetu," so zapisali na opozicijski spletni strani Ethiopian Review, kjer so Melesa označili za "genocidnega tirana".

Začasno je vodenje vlade prevzel Melesov namestnik in zunanji minister, 47-letni Hailemariam Desalegn. Vladajoči EPRDF bo stalnega naslednika pokojnega premierja izbral na srečanju, katerega datum pa še ni znan. Med mogočimi nasledniki se omenja tudi Melesovo ženo Azeb Mesfin.