Cronkite je bil že dlje časa bolan, pred nekaj tedni pa je njegova družina sporočila, da ni veliko možnosti, da bi okreval.

Cronkite je bil sinonim za ameriško televizijsko hišo CBS v nemirnih 60. in 70. letih, ko je zaradi verodostojnega poročanja o različnih pomembnih temah, kot so atentat na predsednika Johna F. Kennedyja, pristanek Apolla 11 na Luni, afero Watergate, odstop predsednika Richarda Nixona in vietnamska vojna, pred male zaslone vsak večer privabil na milijone Američanov. Ker je bil sposoben več ur sedeti pred kamerami in voditi oddaje, je dobil nadimek "stare železne hlače", klicali pa so ga tudi "striček Walter". Poročila je vedno končal z legendarnim stavkom "Tako pač je".

V anketi premagal predsednike
Njegov globok glas in umirjeno, a verodostojno podajanje novic sta največ prispevala k temu, da je bila oddaja 60 minutes med letoma 1969 in 1981, ko se je Cronkite upokojil in ga je za voditeljsko mizo nadomestil Dan Rather, najbolj gledana informativna oddaja v ZDA. Leta 1972 je bil v anketi med Američani izbran za "najbolj zaupanja vrednega človeka v ZDA" in pri tem prehitel predsednike, člane kongresa ter ostale novinarje.

Predsednik ZDA Barack Obama je ob Cronkitovi snmrti dejal, da je bil "glas gotovosti v negotovem svetu" in je postavil standard za druge novinarje. "Povabil nas je, da smo mu verjeli, in nikoli nas ni razočaral. Država je izgubila ikono in dragega prijatelja, ki ga bomo iskreno pogrešali".

Življenje je posvetil poročanju
Cronkitova življenjska pot se je začela 4. novembra 1916 v St. Joseph v ameriški zvezni državi Misuri. Leta 1939 je postal dopisnik mreže United Press in se med prvimi ameriškimi novinarji podal na bojišče, ko so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno. Poročal je o dogajanju Evropi in se skupaj z zavezniškimi vojaki tudi izkrcal v Normandiji.

Usmerjal družbeno dogajanje
Leta 1950 se je pridružil mreži CBS in nato najprej vodil oddajo o aktualnem družbenem dogajanju. 16. aprila 1962 je prvič sedel na voditeljski stolček CBS-ove informativne oddaje, ostalo pa je zgodovina. Znano je, da je njegovo nepristransko poročanje pogosto tudi usmerjalo družbeno dogajanje in morda celo spremenilo zgodovino - ko je na primer leta 1968 videl, kaj se dogajal v Vietnamu, je gledalcem dejal: "Vse prevečkrat se dogaja, da smo hudo razočarani nad ravnanjem ameriških voditeljev v Vetnamu in Washingtonu, zato ne moremo več verjeti njihovemu sajenju rožic ... Zdaj se zdi še bolj kot kdaj prej nujno, da se krvava izkušnja v Vietnamu čim prej konča."

Poznavalci menijo, da je ravno to prepričalo predsednika Lyndona Johnsona, da ni ponovno kandidiral za ta položaj, češ da "če sem izgubil Cronkita, sem izgubil srednje ZDA".

Kritičen do Irana in novinarstva
Po upokojitvi je pisal tudi komentarje za spletno stran Huffington Post in bil zelo kritičen do vojne v Iranu, ki jo je označil za nov Vietnam, ter do današnjega, predvsem televizijskega, novinarstva. V svojih spominih leta 1996 je napisal, da lahko država, katere prebivalstvo je odvisno od "eksplozivnih zgoščenih naslovničnih sporočil televizijskih novic", pričakuje, da jo bodo izkoriščali demagogi in diktatorji, ki prežijo na polovično informirano ljudstvo. Voditelju CNN-a Wolfu Blitzerju pa je leta 2005 naravnost povedal, da je problem televizij, kot je njegova, da si ne vzamejo dovolj časa za vsa dejstva in ozadja.