Namen mednarodnega projekta Refugees for Co-creative Cities (Begunci soustvarjajo mesta) je razviti dolgoročni sistem nastanitve in vključevanja beguncev v krajevno okolje, ki poteka prek razpisa Advocate Europe. Poskusni projekt bodo izvedli v Nemčiji, ki je cilj številnih sirskih beguncev, in sicer v obljudenem mestu Oberhausen v Severnem Porenju - Vestfaliji (v Porurju je namreč več zapuščenih industrijskih objektov), nato pa ga bodo izvedli po vseh zainteresiranih občinah po Evropi.

Ideja je preprosta - namesto da begunci več mesecev bivajo v oddaljenih nastanitvenih centrih, kot so športne dvorane in vojašnice, "kjer se, medtem ko čakajo na odobritev statusa, počutijo nekoristne in izključene iz javnega življenja, bi s fizično prenovo zapuščenih delov urbanega okolja lahko znova dobili samopotrditev, saj bi nekaj naredili, hkrati pa bi bili na ta način bolje sprejeti v družbo, saj bi domačini in begunci skupaj sodelovali pri prenovi prostora," pojasni raziskovalec Urban Jeriha z Inštituta za politike prostora (IPOP). Ni zanemarljivo dejstvo, da bi s tem oživili tudi zapuščene stavbe v mestu. Pred slabim letom je britanski Guardian pisal, da je po vsej Evropi praznih okoli 11 milijonov domov - med drugim 3,4 milijone v Španiji, po dva milijona v Franciji in Italiji, 1,8 milijona v Nemčiji in 700.000 v Veliki Britaniji ter preostanek po drugih državah.

Ciljne skupine so vse ranljive skupine v družbi
Pobuda za omenjeni projekt se je razvila znotraj mreže mednarodnih urbanistov Bending urbanizem, v kateri delujejo arhitekti, urbanisti in umetniki iz Finske, Nemčije in Slovenije (k projektu bodo povabili tudi kolege iz Italije in Črne gore). "Naše velike sanje so, da bi ranljive skupine povezali z zapuščenimi stavbami, da bi na ta način zmanjšali razliko med 'polnopravnimi' državljani in prišleki. Motivacijo za dejanje smo dobili v trenutnih razmerah vala beguncev iz Sirije in tudi drugod. Naše ciljne skupine so vse ranljive skupine: begunci, brezdomci in podobno," pa je obrazložitev vodilnega nosilca projekta v Oberhausnu, laboratorija za posebne prostorske ukrepe - Kitev.

Primeri dobrih praks: Flüchtlige Willkommen in Skuhna
Projekt oživljanja zapuščenih stavb bo potekal v treh fazah, pove raziskovalec Urban Jeriha z zasebnega zavoda IPOP, ki ima status nevladne organizacije in deluje v interesu javnosti. Sprva bodo vsi partnerji po Evropi iskali primere dobrih praks glede nastanitve beguncev in njihove integracije. "Poznamo primere Flüchtlige Willkommen – Dobrodošli begunci v Nemčiji, ko posamezniki beguncu nudijo začasno bivanje v svojem domu. Na Dunaju je hotel, v katerem delajo le begunci. V Münchnu in Bremnu obstajajo hostli in hoteli za begunce," pove Jeriha in kot primer dobre prakse v Sloveniji omeni Skuhno, socialno-podjetniški projekt, namenjen delu migrantom, ki živijo v Sloveniji, "ki se ukvarja z integracijo migrantov in je zato dober primer prispevka družbi".

V drugi fazi bodo izbrali projekt, ki bo imel največji potencial za krajevno delovanje v Oberhausnu - izbrali bodo ustrezno prazno stavbo v Porurju in jo začeli obnavljati s pomočjo beguncev. V zadnji, tretji fazi, pa bodo primer dobre prakse razširili po vsej Evropi, v upanju, da bo k projektu pristopilo najmanj pet občin.

Kje bodo dobili sredstva za prenovo?
Urban Jeriha pojasni, da računajo na podporo pokroviteljev, torej donatorjev samega prostora ter orodja in materiala. "Nekaj podobnega se je zgodilo v Sloveniji, zato to ni nič novega," pravi sogovornik in nadaljuje. "V Hrastniku se je skupina študentov dogovorila z lokalnim podjetjem, ki je imelo veliko praznih rudarskih stanovanj, da bi eno stanovanje, ki ni bilo v uporabi, prostovoljno prenovili. Material so dobili od sponzorjev, stanovanje pa so prek javnega naročila podelili eni mladi družini. To je možen model, ki bi lahko funkcioniral tudi v našem primeru."

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.