Na prihajajoči podnebni konferenci naj bi države sprejele zavezujoč dogovor, s katerim želijo nadomestiti Kjotski protokol, ki se izteče leta 2012. Če je še pred dvema letoma vladalo optimistično prepričanje, da bodo države dosegle končni dogovor, pa zdaj postaja vse bolj očitno, da bi lahko prišlo le do načelnega političnega dogovora brez obvezujočih zahtev.

Čistega vina je zdaj nalila še Velika Britanija in tamkajšnja vlada meni, da obstajajo majhne možnosti za dosego dogovora, ki bi vseboval zakonske obveze. Stališče Londona odraža mnenje generalnega sekretarja ZN-a Ban Ki Muna, danskega premierja Larsa Loekkeja Rasmussena in glavnega ameriškega pogajalca Todda Sterna, ki verjamejo le v politično zavezujoč dogovor.

Da bi dosegli konkretni dogovor z zavezujočimi obveza mi bi bilo po mnenju poznavalcev potrebno še eno leto. Britanski sekterar za podnebje Ed Miliband je dejal, da bi raje videl zavezujoč dogovor, vendar je po njegovih tudi politični dogovor dober, če bo vseboval jasno časovnico do zavezujočega dogovora.

Nekaj evropskih delegatov je na zadnjem krogu priprav za Köbenhavn v Barceloni pojasnilo, da zapletenost sporazuma pomeni preveliko nalogo, da bi lahko v besedilo vnesli vsa pravna določila. Nasprotno nekateri menijo, da je prava ovira politične in ne logistične narave.