Pregled dogajanja po državah:

SRBIJA

Srbska vlada je na današnjem zasedanju sprejela odločitev o tridnevnem žalovanju. Premier Aleksander Vučić je ob tem dejal, da je žrtev veliko, njihovo število pa bo gotovo še naraslo, ko se bo visoka voda umaknila. Hkrati je Vučić napovedal, da bo do petka tudi znano, ali bodo preklicali izredno stanje na območju celotne Srbije.

Zaradi stoječe vode na poplavljenih območjih se zaostrujejo tudi ekološke in zdravstvene razmere. Reševalci se spopadajo z veliko poginulimi živalmi, ki ob toplem vremenu hitro razpadajo, zato obstaja nevarnost različnih epidemij. Veterinarji se takoj, ko jih obvestijo o tem, odpravijo na območja, s katerih se je umaknila voda, in začno odstranjevati živalska trupla. Srbska vlada je sprejela odločitev, da bo zaradi poplav v BiH-u uvozila živalska trupla iz sosednje države, ki jih bodo neškodljivo uničili. "Nereševanje te težave bi lahko ogrozilo varnost v Republiki srbski, BiH-u in pri nas. Uvoz trupel je bil tako edina mogoča rešitev," je po poročanju Blica dejala srbska ministrica za kmetijstvo Snežana Bogosavljević Bošković.

V Beogradu se medtem pripravljajo na visoko vodo Donave.

Po zadnjih podatkih bo škoda, ki so jo poplave povzročile, presegla milijardo evrov. Narasle vode so poškodovale več kot 4.000 cest, poškodovanih je 250 mostov, poplavljenih je več kot 2.500 stanovanjskih in poslovnih prostorov.

Kot poroča B92, so ponoči iz Obrenovca evakuirali tisoč ljudi, potem ko je v ponedeljek popustil vodni nasip. Nove nasipe so zgradili v Šidu. Iz Obrenovca so do zdaj evakuirali 13.603 ljudi, v celotni državi pa 30.873. V Smederovem je tamkajšnji štab za izredne razmere stanovalcem Metalorja in Orešaca naložil, naj se zaradi naraščajoče Donave hitro umaknejo na varno. V sprejemne centre v Beogradu so doslej s poplavljenih območij namestili 4.971 ljudi, je sporočila pomočnica beograjskega župana Irena Vujović.

Po zadnjih podatkih je v Srbiji umrlo 21 ljudi (14 v Obrenovcu, dva v Krupnju in pet v preostalih delih države), od tega jih je utonilo sedem, drugi so umrli naravne smrti. Za evakuacijo skrbijo pripadniki srbske policije in mednarodnih sil - s šestimi helikopterji srbskega notranjega ministrstva in petimi tujimi - med katerimi sta tudi helikopter Eulexa in slovenski helikopter Kforja, prav tako usposobljen za reševanje v nočnih razmerah.

Srbski mediji so dopoldne poročali, da se v osrednji Srbiji razmere umirjajo. Po Vučićevih besedah se umikajo Mlava, Resava, Morava in Zahodna Morava, občinske organe pa zdaj čakata naporno čiščenje in sanacija. Kot je še dejal Vučić, bo v Srbijo z vodnim tokom zdaj prišlo na tone poginulih živali iz Republike srbske, zato je zelo pomembno, da se prepreči vsakršna okužba.

Tatovi že na delu
Beograjska policija je v Obrenovcu prijela dva tatova, eden je skušal oropati stanovanje, katerega lastniki so bili evakuirani, drugi pa je skušal ukrasti hrano iz ene od zaprtih trgovin, poroča Blic. O več ropih poročajo tudi iz drugih krajev.

Rdeči križ v Srbiji je odprl posebno spletno stran, na kateri objavljajo imena pogrešanih v poplavah.

BiH

Zaradi naravne nesreče je bil danes dan žalovanja v obeh entitetah, Republiki srbski in Federaciji BiH. V BiH-u razmere ob poplavah primerjajo s tistimi v vojni, ki je v državi divjala med letoma 1992 in 1995. Povodenj je neposredno prizadela četrtino od 3,8 milijona prebivalcev BiH-a, milijon ljudi je brez pitne vode, uničenih ali huje poškodovanih je več kot 100.000 stanovanjskih zgradb. Vodna ujma je zahtevala tudi smrtne žrtve, po neuradnih podatkih naj bi jih bilo najmanj 27. Pri evakuaciji ljudi in dostavi pomoči sodeluje več kot 1600 vojakov. Reševalci se spopadajo z veliko poginulimi živalmi, ki ob toplem vremenu hitro razpadajo, zato obstaja nevarnost različnih epidemij.

Na dvorišču hiše hladilnik, poln bomb
V BiH-u so nova nevarnost minska polja; ta so bila prej označena, ker pa so voda in plazovi mine premaknili, zdaj nihče ne ve, kje so. V Prijedoru v BiH-u je tako narasla voda na dvorišče hiše prinesla hladilnik, v katerem je bilo devet bomb. Mine predstavljajo največjo nevarnost na območjih Tuzle, Doboja, Maglaja, Olova, unsko-sanskega kantona in Bosanske Posavine. Oblasti na teh območjih so prebivalce pozvale k veliki previdnosti.

Vodja pisarne Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF v BiH Gregor Sančanin je dejal, da je po ocenah v BiH pod vodo med 20 in 30 odstotkov območij, onesnaženih z minami, kjer je med 20.000 in 30.000 min. Dokler se vodotoki ne bodo vrnili v običajne struge, ne bo mogoče prito do natančnih podatkov, do kakšnih premikov bo prišlo.

Posledice poplav pomaga odpravljati tudi 12 pripadnikov Civilne zaščite, ki so tja odpeljali tri čolne, šest vozil in helikopter Slovenske vojske s petčlansko posadko ter policijski helikopter z osmimi člani. Policisti so na kritična območja samo včeraj prepeljali več kot tri tone različne pomoči in hrane ter opravili več prevozov zdravniške ekipe.

Slovenija pošilja še tretjo muljno črpalko
Zaradi izliva Save na treh mestih so evakuirali tudi Zabrežje, še vedno pa ni popolnoma jasna usoda Termoelektrarne Nikola Tesla, iz katere črpajo vodo pripadniki slovenske civilne zaščite. Skupno jih je v Srbiji 46, številka pa se je z današnjim odhodom vojaškega konvoja, v katerem je tudi 35 pripadnikov civilne zaščite, močno povečala. Vlada se je na popoldanski dopisni seji odločila, da v Srbijo na podlagi dodatne prošnje prek Evropskega centra za usklajevanje in koordinacijo mednarodne pomoči pošlje dodatno muljno črpalko.

Na pomoč so prišli tudi češki strokovnjaki, ki bodo pomagali pri obnovi poplavljenih mest v Šumadiji, romunska vlada pa je danes odobrila nepovratno humanitarno pomoč v višini 200.000 evrov.

Preventivno so evakuirali več mest ob Savi, predvsem v okolici Šabca, pa tudi Morovića v občini Šid, ki mu grozita Bosut in Sava. Že več dni se z izredno težkimi razmerami spopadajo v Smederevski Palanki, Ljigu, Krupnju, Paraćinu, Svilajncu, Bajni Bašti, Malem Zvorniku. Veliko krajev je že sedmi dan brez vode.

HRVAŠKA

Na Hrvaškem so morali zaradi naraščajoče vode evakuirati približno 15 tisoč ljudi; samo z območja Slavonskega Broda so jih včeraj umaknili več kot tisoč 500.

Pri Slavonskem Brodu in Županji je bila voda za dobrih deset centimetrov nižja kot v ponedeljek zvečer. Razmere so kljub temu bile še vedno najhujše na območju Županje, od koder so v ponedeljek evakuirali še zadnje prebivalce. Območje so zaprli. Policija je preprečila nekaj poskusov tatvine v zapuščenih hišah, strojev in živali.

V ponedeljek so na območju Rajevega Sela, kjer je Sava konec prejšnjega tedna prebila nasip in poplavila več naselij pri Županji, našli še drugo žrtev poplav. Eno osebo še pogrešajo.

Prvi konvoj pomoči iz Slovenije
Pomoči potrebni so zdaj predvsem prebivalci v mestih, v katerih se je voda umaknila, kar je znova povzročilo nove težave.

Prebivalci Slovenije so s prizadetimi v poplavah v BiH-u in Srbiji v zadnjih dneh pokazali veliko solidarnost po vsej državi in množično zbirali pomoč zanje. Prvi konvoj z materialno humanitarno pomočjo za prizadete v poplavah je šel na pot danes ob 14. uri iz Državnega logističnega centra za zaščito in reševanje na Rojah v Ljubljani.

Zbiranje pomoči se bo še nadaljevalo. V obeh državah nujno potrebujejo spalne vreče, zložljive postelje, posteljnino, ležalne podloge, dežna oblačila, gumijaste škornje, plenice, higienske potrebščine, ustekleničeno vodo, konzervirano hrano, žepne svetilke in odeje.

Pomoč EU-ja Srbiji in BiH-u
Srbija in Bosna sta že v petek sprožili mehanizem Evropske unije za civilno zaščito in konec tedna so države prek evropskega centra za nujni odziv že posredovale opremo in tja napotile reševalce. Do zdaj je pomoč ponudilo 14 držav članic EU-ja, in sicer helikopterje, visokozmogljive vodne črpalke, reševalne čolne, pa tudi šotore in sisteme za čiščenje vode, poleg tega tudi 450 reševalcev, je za Radio Slovenija poročala dopisnica iz Bruslja Erika Štular.

Dostavo pomoči delno financira Evropska unija, koordinirata pa ekipi evropskega centra za nujni odziv. Zdaj so, kot pravijo, zagotovili potrebno pomoč za reševanje, vse pomembnejša pa postaja humanitarna pomoč. Poleg zagotavljanja nujne pomoči komisija proučuje tudi možnost, da bi za obnovo po katastrofi uporabili tudi programe predpristopne pomoči, na primer za gradnjo protipoplavne zaščite, urejanje vodotokov in drugo. Srbija kot država kandidatka - če bo škoda presegla prag - lahko zaprosi tudi za pomoč iz solidarnostnega sklada Unije.