Ob tem so se do zdaj države EU-ja, Liechtenstein in Švica zavezale k premestitvi 8.676 prosilcev za azil, ki so prišli v Grčijo, in 2.809 tistih, ki so prišli v Italijo, so sporočili iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR). "Število zavez ostaja skrb vzbujajoče nezadostno. Njihovo izvajanje je po nepotrebnem počasno in predstavlja številne izzive," je dejal tiskovni predstavnik UNHCR-ja William Spindler.

Premestitve bi bile lahko ključni mehanizem za preprečevanje nezakonitih migracij iz južne Evrope v druge evropske države in boj proti tihotapcem ljudi, so po poročanju nemške tiskovne agencije DPA še izpostavili pri UNHCR-ju. "To je bistveno predvsem v danih humanitarnih razmerah v Grčiji in naraščajočem številu ljudi, ki prebivajo v Italiji in tam zaprosijo za azil," je dodal Spindler. Število vloženih prošenj za azil je letos v Italiji v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo za 53 odstotkov, na 72.470.

Luksemburški minister za izključitev Madžarske
Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn je medtem izjavil, da bi bilo treba Madžarsko zaradi njene protibegunske politike in postavljanja ograje z bodečo žico na meji izključiti iz EU-ja. V pogovoru za nemški časopis Die Welt je le nekaj dni pred vrhom EU-ja v Bratislavi, kjer se bodo voditelji sicer pogovarjali o izhodu Velike Britanije iz skupnosti, glede Madžarske protibegunske politike izjavil: "Ne moremo dopustiti, da so evropske vrednote tako resno kršene."

Dodal je, da bi vsakdo, ki tako kot Madžarska gradi ograjo proti vojnim beguncem, krši svobodo medijev ali neodvisnost pravosodnega sistema, "moral biti začasno ali za zmeraj izključen iz EU-ja".

"EU ne more dopuščati takšnega ravnanja, zato je izključitev edina možnost za ohranitev integritete in vrednot Evropske unije," je dejal Asselborn in dodal, da bi moral Bruselj spremeniti pravila glede tega, da bi se lahko posamezna članica začasno suspendirala brez predhodnega soglasnega dogovora.

"Ograja, ki jo gradi Madžarska za odvračanje beguncev, postaja vse daljša, višja in nevarnejša. Madžarska ni daleč od ukaza o streljanju na begunce," ugotavlja luksemburški zunanji minister, ki misli, da Madžarska ne bi imela nobene možnosti za vstop v EU, če bi za članstvo zaprosila danes. Madžarska je sicer postala članica EU-ja leta 2004.

Oster odziv Madžarske in Češke
Asselborn je še dejal, da se ljudje, ki bežijo pred vojno, obravnavajo skoraj slabše kot divje živali. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je v odzivu dejal, da je Madžarska vedno branila Evropo, luksemburškega kolega pa je označil za "pokroviteljskega, arogantnega in zafrustriranega". Szijjarto je za madžarsko tiskovno agencijo dejal, da lahko zgolj Madžari odločajo, s kom želijo živeti, in to je po njegovih besedah pravica, ki jim je tako bruseljski birokrati kot luksemburški zunanji minister ne morejo odvzeti. Dejal je še, da je čudno, da Asselborn, ki prihaja iz države "davčnih optimizacij", in drugi Luksemburžan, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, govorita o delitvi bremen.

Asselbornovo izjavo je ostro kritiziral tudi Bohuslav Sobotka, premier Češke, še ene članice Višegrajske skupine.

Madžarski premier Viktor Orban je s svojo protipriseljensko retoriko in gradnjo ograje na meji razjezil številne evropske voditelje. Ob tem pa je prebivalce svoje države pozval, naj 2. oktobra na referendumu volijo proti evropskim kvotam za porazdelitev prosilcev za azil med članicami EU-ja.