Zaradi stavke je zaprtih več bank, trgovin in šol po celotni državi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je stavki pridružilo do 150 milijonov delavcev iz različnih sektorjev, med njimi zdravstva, bančništva in rudarstva. BBC medtem navaja Tapana Sena, generalnega sekretarja centra indijskih sindikatov, ki je dejal, da stavka več kot 150 milijonov ljudi. Britanski javni medij sicer poroča, da neodvisne potrditve te številke ni.

Z juga države poročajo, da javni prevoz ne obratuje, zato nekateri dnevni migranti in turisti ne morejo na pot. Minister za premog in energetiko Pijuš Gojal je sporočil, da imajo še vedno dovolj velike zaloge premoga, tako da ni skrbi, da bi zmanjkalo elektrike.

Problematična privatizacija in minimalna plača
Stavko je sklicalo deset večjih indijskih sindikatov, ko se jim ni uspelo uskladiti s finančnim ministrom Arunom Jaitlejem glede minimalne plače. Minister je namreč predlagal dvig minimalne plače s 6.396 rupij, kar je približno 85 evrov, na 9.100 rupij oziroma 121 evrov.

Sindikalisti na drugi strani stremijo k vzpostavitvi univerzalne socialne varnosti in dvigu minimalne plače na 18.000 rupij oziroma 240 evrov zaradi vedno višjih cen. Vladi poleg tega očitajo predvsem ostre privatizacijske postopke. Z njimi želi vladajoča stranka Bharatija Džanata (BJP) zrahljati pogoje za vstop tujih investitorjev na trg, hkrati pa želi vlada zapreti državne družbe, ki ustvarjajo izgubo, a zaposlujejo veliko število ljudi. Tapan Sen vlado obtožuje, da želi privatizirati javni sektor.

Delavci nasprotujejo tudi vladni direktivi, po kateri naj državni pokojninski skladi več sredstev vlagajo na borze, poroča BBC. Od prevzema oblasti maja 2014 je premier Narendra Modi sprejel več gospodarskih reform, poskuša pa spremeniti delovno zakonodajo, s čimer naj bi povečal tuja vlaganja in olajšal poslovanje.