Glasovanje naj bi potekalo v treh provincah, ki sestavljajo iraški Kurdistan, pa tudi v "predelih Kurdistana zunaj regijske uprave", piše v izjavi, sprejeti na sestanku v Erbilu, ki ga je vodil predsednik iraškega Kurdistana Masud Barzani, poroča BBC.

Aprila je visok predstavnik kurdskih oblasti v Iraku Hošjar Zebari za Reuters sicer dejal, da glas "za" ne bi nujno pomenil tudi razglasitve neodvisnosti. Po njegovih besedah naj bi šlo bolj za pomoč pri kurdskih prizadevanjih za "najboljši dogovor" glede njihove samoodločbe, ko bo t. i. Islamska država v Iraku premagana.

Pešmerge širile nadzor
Oborožene sile iraških Kurdov, pešmerge, so imele pomembno vlogo v bojih s podporo ZDA proti džihadistom, ki so leta 2014 osvojili velik del severnega Iraka. Ko so preganjali IS iz države, pa so pešmerge prevzemale nadzor tudi nad ozemljem, nad katerim si pristojnosti poleg kurdske regionalne vlade lasti tudi vlada v Bagdadu. To vključuje mesto Kirkuk in manjša mesta Makmur, Kanakin in Sindžar, kjer naj bi tudi izvedli referendum.

Iraška vlada v Bagdadu se na objavo datuma referenduma še ni odzvala, je pa že pozvala Kurde v državi, naj referenduma ne izvedejo. Iraški premier Haider Al Abadi je dejal, da referendum o neodvisnosti ne bi koristil ne kurdski regiji ne Iraku. "Želja naših kurdskih bratov, da vzpostavijo svojo lastno državo, je njihova pravica in nihče jih nima pravice pri tem ovirati," je Al Abadi aprila dejal po poročanju kurdske tiskovne agencije Rudaw. "A izvesti referendum v tem času ni prav, saj še poteka vojna proti IS-ju, položaj v regiji ni primeren, in nekatere sosednje države menijo, da ta poteza ogroža njihovo varnost," je še dejal iraški premier.

Kurdskim ukrepom za neodvisnost tradicionalno nasprotujejo tako v sosednjih Iranu, Turčiji in Siriji, pa tudi v ZDA, še poroča BBC.