Epidemija kolere je izbruhnila oktobra lani in je posledica pomanjkanja pitne vode, saj kar dve tretjini prebivalcev nimata dostopa do čiste vode. Po podatkih Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC) je v državi zaradi kolere do zdaj umrlo 184 ljudi, okoli 11.500 jih je okuženih. Direktor ICRC-ja Dominik Stillhart je posvaril pred "katastrofalnim humanitarnim položajem", še posebej skrb vzbujajoče so razmere v prestolnici Sana. To je že drugi izbruh kolere v Jemnu v letu dni.

Kolera je nalezljiva bakterijska črevesna bolezen, ki se prenaša z onesnaženo pitno vodo in hrano. Glavna simptoma sta vodena driska in bruhanje.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je že aprila opozorila, da v Jemnu visok davek zahtevajo tudi bolezni, ki so sicer lahko popolnoma obvladljive, a ker v državi deluje manj kot 45 odstotkov bolnišnic in klinik, so lahko smrtne.

Razmere vse slabše
V Jemnu, ki leži na jugu Arabskega polotoka, od leta 2014 divja državljanska vojna. Šiitski hutijevski uporniki nadzorujejo večji del države, med drugim tudi prestolnico. Več kot deset milijonov ljudi v Sani po podatkih Združenih narodov potrebuje pomoč, več kot 14 milijonov od okoli 27 milijonov ljudi trpi lakoto. Povprečno vsakih deset minut zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprečili, umre otrok, mlajši od petih let.

Vojna med hutijevskimi uporniki in mednarodno priznano vlado Abdelraba Mansurja Hadija traja že tretje leto. Spopad pa ima tudi regionalne in sektaške razsežnosti, saj vlado podpira koalicija pod vodstvom sunitske Savdske Arabije, uporniške hutijevce, ki so leta 2014 zavzeli prestolnico Sana in nato večji del države, pa šiitski Iran. Od marca leta 2015 je v spopadih umrlo že več kot 8.000 ljudi, predvsem civilistov, okoli 44.500 je bilo ranjenih.

Razmere v Jemnu, najrevnejši državi na Arabskem polotoku, so bile sicer že pred zaostritvijo spopadov precej težke. "Strah, lakota, revščina, jok otrok (...) niso nekaj novega," je dejal jemenski premier Ahmed Obeid in dodal, da je vojna zdaj uničila še tisto malo infrastrukture v državi.