Kovine nedvomno lahko pronicajo v podtalnico, in če se podtalnica uporablja kot vir pitne vode, pitna voda postane neprimerna za uživanje, če koncentracije kovin v njej presežejo predpisane meje. Kisline, ki se vsrkajo v pohištvo in talne obloge, lahko te predmete poškodujejo.
V Mežiški dolini imamo še vedno problem onesnaženosti s svincem, zaradi preteklega kopanja in taljenja svinčeve rude. Kot veste, nekateri s povsem mirno vestjo jalovino iz topilnice svinca meljejo v mivko in jo prodajajo vrtcem za otroške peskovnike. Pa čeprav že iz starorimskih časov vemo, da so svinčeve spojine strupene in smrtno nevarne.
Kakšne nevarne snovi vsebuje rdeče blato, zaradi katerega so na Madžarskem umrli štirje ljudje, 120 pa je ranjenih?
Menim, da so bili razlogi za smrtne izide posledica hudih poškodb z jedkimi snovmi (natrijev lug in fluorovodikova kislina). Pri občutljivejših skupinah prebivalstva, kot so otrocih, starejši ljudje in kronični bolnikih, so mogoči zapleti zaradi škodljivega vpliva na dihala. Nenadni astmatični napad se lahko konča s smrtnim izidom, posebej še, če gre za človeka s kroničnim obolenjem dihal ali pa srčno-žilnega sistema. Upam, da rdečega blata ljudje niso zaužili. V tem primeru bi zaradi jedkosti nastale hude poškodbe sluznic ustne votline, požiralnika in želodca s krvavitvami in razpokami prebavne cevi, ki se lahko končajo s smrtnim izidom.
Koliko časa traja, da se rdeče blato v naravi razgradi, in koliko časa je nevarno za ljudi, ki živijo na tem območju?
Kovine so pravzaprav naravnega izvora, saj so sestavina zemeljske skorje, vsekakor pa kovinski odpadki ostanejo v tleh več let. Natrijev lug in fluorovodikova kislina se relativno hitro razgradita, vendar je škoda, ki jo povzročata zdravju, takojšnja in zelo huda, poškodbe so pogosto trajne. Pri stiku s kožo in sluznicami povzročata hude opekline in trajne poškodbe oziroma odmrtje kože in sluznic. Zaradi obširnih in globokih opeklin lahko pride do dehidracije in okužb ter v skrajnem primeru do odpovedi ključnih organov zaradi poškodb sluznic dihal, oziroma šoka in smrti zaradi odpovedi srca in ožilja. Tovrstne poškodbe so tudi strahotno boleče.
Plini, kot so žveplov dioksid, ogljikov dioksid in perfluorogljikove spojine potujejo po ozračju; zadnji dve sta nevarnejši z okoljskega vidika, saj prispevata k segrevanju ozračja oziroma tanjšanju ozonske plasti. Ker se ukvarjam z vplivom kemikalij na zdravje ljudi, natančnih podatkov o času razpada kemikalij v naravi ne poznam; to bi morali vprašati specialiste za obnašanje in usodo kemikalij v okolju.
V okolje naj bi se zlilo do 700.000 kubičnih metrov rdečega blata. Lahko ponazorite s kakšnim primerom, za kakšno naravno katastrofo gre?
Predvsem ne gre za naravno katastrofo, ampak za industrijsko nesrečo, ki ima katastrofalne razsežnosti. Kot vidimo, tudi takojšnje hude škodljive učinke za zdravje ljudi in prav gotovo tudi številna bitja v okolju. Pričakovati pa je tudi dolgotrajne posledice tako za zdravje ljudi kot za druga bitja in okolje samo.
Se lahko snovi, ki so v rdečem blatu, vpijejo v stene hiš, v pohištvo, v rastline ali gredo v podtalnico?
Nekatere rastline prav rade vežejo kovine. Takšen primer je rastlina tobaka, ki prednostno vsrkava kadmij iz zemlje. Ponekod se določene rastline uporabljajo kot čistilci za s kovinami onesnažena tla, npr. v Mežiški dolini. Tla, kjer se je razlilo rdeče blato, gotovo nekaj let ne bodo primerna za gojenje vrtnin in poljščin.
Kovine nedvomno lahko pronicajo v podtalnico, in če se podtalnica uporablja kot vir pitne vode, pitna voda postane neprimerna za uživanje, če koncentracije kovin v njej presežejo predpisane meje. Kisline, ki se vsrkajo v pohištvo in talne obloge, lahko te predmete poškodujejo.
Smo imeli kaj podobnega v Sloveniji, ali imamo kakšno podobno nevarno območje?
V Mežiški dolini imamo še vedno težave z onesnaženostjo s svincem zaradi preteklega kopanja in taljenja svinčeve rude. Kot veste, nekateri s povsem mirno vestjo jalovino iz topilnice svinca meljejo v mivko in jo prodajajo vrtcem za otroške peskovnike. Pa čeprav že iz starorimskih časov vemo, da so svinčeve spojine strupene in smrtno nevarne.
S številnimi težkimi kovinami so precej onesnažena tla v Celjski kotlini. Tudi to naj bi bila posledica preteklih industrijskih dejavnosti. V Beli krajini je področje reke Krupe še vedno onesnaženo s polikloriranimi bifenili, zelo obstojnimi kemikalijami, katerih več ton je nekdanja tovarna kondenzatorjev Iskra odvrgla na dvorišču tovarne v Semiču in v brezno nekaj kilometrov nad izvirom reke Krupe.
Kaj vse z zakonitih in nezakonitih deponij odpadkov pronica v zemljo in podtalnico, pa morate vprašati na ministrstvu za okolje in prostor oziroma na Agenciji za okolje. Tu bi opozorila še na to, da na področju okolja in zdravja v Sloveniji nimamo sistematično organizirane službe stalne pripravljenosti za hitro odzivanje, izdelavo ocen tveganja, svetovanje in ukrepanje ne za primere naravnih nesreč, kot so bile nedavne poplave, ne za primere industrijskih nesreč, kot je bila včerajšnja na Madžarskem.
Kovine nedvomno lahko pronicajo v podtalnico, in če se podtalnica uporablja kot vir pitne vode, pitna voda postane neprimerna za uživanje, če koncentracije kovin v njej presežejo predpisane meje. Kisline, ki se vsrkajo v pohištvo in talne obloge, lahko te predmete poškodujejo.
V Mežiški dolini imamo še vedno problem onesnaženosti s svincem, zaradi preteklega kopanja in taljenja svinčeve rude. Kot veste, nekateri s povsem mirno vestjo jalovino iz topilnice svinca meljejo v mivko in jo prodajajo vrtcem za otroške peskovnike. Pa čeprav že iz starorimskih časov vemo, da so svinčeve spojine strupene in smrtno nevarne.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje