Turki so se že drugič v zadnjih petih mesecih podali na volišča. Prejšnje volitve so namreč izjalovile načrte vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj (AKP), ki je upala, da bo osvojila absolutno večino in tako sama oblikovala vlado, kar ji je uspevalo od leta 2002.

V tem času ji je uspelo zmanjšati vpliv vojske, začela - in pred kratkim tudi končala - je mirovni proces s kurdsko manjšino. Sprožila je tudi obsežne družbene spremembe, s katerimi je Turčija postajala vse bolj konservativna.

Na tokratnih volitvah je AKP po več kot 99 odstotkih preštetih glasovnic prejel skoraj 49,36 odstotka glasov, v 550-članskem parlamentu pa bo imel AKP kar 316 mest. Tako bo lahko stranka vladala sama in ne potrebuje koalicijskih partnerjev. Turški premier Ahmet Davutoglu je izide že označil za "zmago demokracije in našega ljudstva".

Stranka predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa ne bo imela dovolj poslancev in poslank, da bi lahko sklicala referendum o spremembah ustave za povečanje predsedniške moči, poroča BBC.

Republikansko ljudsko stranko (CHP) je podprlo 25,44 odstotka volivcev (134 mest), v parlament pa se bo spet uvrstila tudi prokurdska leva Stranka ljudske demokracije (HDP) z 10,65-odstotno podporo. 10-odstotni parlamentarni prag je tako kot junija prestopila tudi nacionalistična stranka MHP (11,96 odstotkov).

S solzivcem nad protestnike
V pretežno kurdskem mestu Diyarbakir na jugovzhodu Turčije so se medtem zbrali protestniki, ki protestirajo proti izidom volitev, turške varnostne sile pa so nanje izstrelile solzivec in uporabile vodni top.

Več deset protestnikov, med katerimi so nekateri metali kamenje, je zaprlo ulico blizu središča mesta, saj so prvotni izidi pokazali, da prokurdski opozicijski stranki HDP grozi izpad iz parlamenta, ki si ga je prvič izborila na junijskih volitvah.

87-odstotna udeležba
Ob 17. uri po krajevnem času (15. uri po srednjeevropskem) so se volišča zaprla. Pred zdajšnjimi volitvami se je izkazalo, da so turški volivci naveličani politike, saj je bila predvolilna kampanja veliko manj živahna kot pred volitvami junija. Vendarle pa je bila udeležba visoka, 86,89-odstotna. Za volitve je bilo registriranih 54 milijonov volivcev.

Zadnje javnomnenjske raziskave so sicer napovedale podoben izid kot na junijskih volitvah. Zmagal bo AKP, ki pa potrebuje 276 sedežev v 550-članskem parlamentu za večino in samostojno vladanje. Glavna opozicijska Republikanska ljudska stranka (CHP), ki velja za najverjetnejšega koalicijskega partnerja AKP-ja, bi za vstop v vlado verjetno zahtevala sekularizacijo izobraževalnega sistema, pregon domnevno skorumpiranih članov AKP-ja in zmanjšanje Erdoganovega vpliva.

Podpora Erdoganu usiha
Oblast predsednika države Recepa Tayyipa Erdogana, ki si želi vzpostaviti predsedniški sistem vladanja, je močno odvisna od tega, ali bo lahko AKP vladal sam. A Erdogan po ugotovitvah raziskovalnega centra Pew hitro izgublja podporo in o njem ima negativno mnenje že več kot polovica Turkov, medtem ko jih pozitivno nanj gleda 38 odstotkov.

Ena izmed glavnih tem predvolilne kampanje je bilo vprašanje varnosti, potem ko je bila Turčija priča obnovitvi spopadov s pripadniki prepovedane Delavske stranke Kurdistana (PKK) in bombnim napadom skrajne skupine Islamska država, ki nadzira pomemben del ozemlja v sosednji Siriji.

Za varnost in nadzor je skrbelo skoraj 400.000 policistov in orožnikov, varnostni ukrepi pa so še posebej okrepljeni na jugovzhodu države, kjer živi velik del kurdske manjšine.

Turčija je 10. oktobra doživela najhujši teroristični napad na svojem ozemlju, ko sta se na shodu za mir v Ankari razstrelila samomorilska napadalca in ubila več kot sto ljudi. Oblasti so odgovornost za krvavi napad pripisale prav Islamski državi, premier Ahmet Davutoglu pa je javno izrekal tudi sume o vpletenosti PKK-ja.