Glavni osumljenec je Lucio Ángel Vallejo Balda, član posebne komisije za ekonomsko-upravne zadeve Svetega sedeža (COSEA), ki ji je papež Frančišek leta 2013 zaupal nalogo, da preuči organiziranost ekonomsko-upravne strukture Svetega sedeža in predlaga reforme. Komisija je svoje delo končala lani.

Aretirali so ga v okviru več mesecev trajajoče preiskave Švicarske garde o "nezakoniti prisvojitvi in razkritju zaupnih dokumentov in informacij", so sporočili iz Vatikana.

Aretirana je bila tudi Francesca Chaouqui, tudi članica komisije COSEA. V nasprotju s prelatom so Chaouquijevo že izpustili, ker je sodelovala s preiskovalci in naj ne bi bila begosumna.

Podatki prišli do raziskovalnih novinarjev
Italijanski mediji so že konec tedna napovedali aretacijo dveh vidnih članov rimske kurije, prelata in laika, ki naj bi vlomila v računalnik glavnega vatikanskega revizorja Libera Miloneja in nato italijanskima raziskovalnima novinarjema Gianluigiju Nuzziju in Emilianu Fittipaldiju posredovala zaupne podatke.

Vatikan s tožbami nad knjigi
Novinarja naj bi dokumente uporabila pri pisanju knjig o slabem gospodarjenju in nepreglednosti vatikanskih financ, ki naj bi izšli še ta teden. V Vatikanu so knjigi že označili kot "plod resnih kršitev zaupanja" in zagrozili s tožbami.

Ne gre sicer za prvi takšen primer v Vatikanu. Maja 2012 so namreč zaradi kraje in izdajanja zaupnih informacij medijem obsodili majordoma nekdanjega papeža Benedikta XVI., Paola Gabrieleja, a ga je Benedikt pozneje oprostil. Ta afera naj bi vplivala na poznejšo presenetljivo odločitev papeža, da odstopi.

Novinar Nuzzi je že leta 2012 objavil knjigo o korupciji v rimski kuriji na osnovi dokumentov, ki jih je ukradel Gabriele, poroča nemška tiskovna agencija dpa.