Običajno ameriški predsedniki tuje voditelje pozdravijo, ko pridejo v Belo hišo, tokrat pa je ameriški predsednik Barack Obama naredil izjemo in poglavarja Rimskokatoliške cerkve v znak velikega spoštovanja osebno pričakal kar na vojaškem letalskem oporišču Andrews, kamor je papež prispel s Kube. Poleg predsednika so papeža tam pozdravili tudi vojaki častne straže in šolarji, duhovniki, drugi cerkveni dostojanstveniki in politiki.

Do Bele hiše v fiatu
V svojem slogu se papež do rezidence Vatikana v Washingtonu ni peljal z limuzino kot drugi voditelji, ampak se je odločil za prevoz v fiatu 500l, ki so ga spredaj in zadaj spremljala oklepna terenska vozila, vseeno pa je sam vseskozi mahal skozi okno in pozdravljal množico ljudi, ki se je zbrala ob poti.

"Spominjate nas, da je najmogočnejše božje sporočilo milost, kar pomeni dobrodošlica tujcu s sočutjem, odprtim srcem do beguncev in priseljencev, ki iščejo boljše življenje. Opominjate nas na ceno vojn in pozivate k miru," je dejal ameriški predsednik Obama in papežu izrazil hvaležnost za posredovanje pri normalizaciji odnosov s Kubo. Obama je omenil tudi, da nas papež opominja na sveto obveznost zaščite planeta, papež pa je pozdravil prizadevanja Obame za zmanjšanje onesnaženosti ozračja in poudaril, da so podnebne spremembe težava, ki je ne smemo prepustiti prihodnjim generacijam.

Kanonizacija španskega misijonarja
Po sprejemu in igranju himne obeh držav pred Belo hišo ter kratkem nagovoru Obame in papeža sta se skupaj umaknila na pogovor v Ovalno pisarno Bele hiše, iz katere je Frančišek nadaljeval obisk Washingtona s kanonizacijo španskega misijonarja iz 18. stoletja Juniperja Serro med mašo v baziliki narodnega svetišča brezmadežnega spočetja.

Papež tudi o spolnih zlorabah
Papež je nato v katedrali svetega Mateja nagovoril navzoče škofe in pozdravil njihov pristopa k soočanju s škandalom spolnih zlorab v Katoliški cerkvi, do katerih je prihajalo več desetletij. Papež je spregovril tudi žrtvam in poudaril, da se zaveda prizadejane bolečine, ki so jo morali skozi nositi sami. Med letoma 2004 in 2013 so morale ameriške škofije v pravnih poravnavah za pogoditev z žrtvami plačati 1,7 milijarde dolarjev, piše Guardian.

Papež Frančišek je v govoru poudaril tudi pomen svobode vere in dialoga, zavračanje diskriminacije in varstvo pravic posameznikov ter skupnosti. Škofe je pozval k strpnemu dialogu. Spregovoril pa je tudi o splavu, splavljen zarodek je primerjal z "nedolžno žrtvijo. Tako kot številni otroci, ki so žrtve vojn, lakote, priseljencev, ki iščejo boljše življenje, starejši in bolni, ki so za številne breme, žrtve terorističnih napadov, prekupčevanja z ljudmi, in človekovega predatorskega odnosa do narave."

Negodovanje med konservativci in republikanci
Med šestdnevnim obiskom v ZDA bo Frančišek, kot je v njegovi navadi, skušal izpostaviti sočutje in preprostost v najmočnejši državi na svetu. Čeprav je vseskozi zelo kritičen do kapitalizma, pa je med poletom proti ZDA zanikal, da je levičar, in dejal, da ni nikoli povedal ničesar takega, kar ne bi bilo v skladu z doktrino Katoliške cerkve. Kot dokaz svojega prepričanja je predlagal, da novinarjem recitira izpoved vere in dokaže, da je res katoličan.

S svojim zavzemanjem za revne in priseljence ter opozarjanjem na podnebne spremembe je papež v ZDA navdušil levo usmerjene katoličane, demokrate in tudi tiste, ki niso verni, vendar pa sprožil negodovanje med konservativci in republikanci. Njegova prepričanja glede ekonomske pravičnosti in podnebnih sprememb so vsa v skladu z doktrino Cerkve, je zatrdil in dodal, da je on tisti, ki sledi Cerkvi.

Zadnja anketa ameriškega časopisa New York Times in televizije CBS ugotavlja, da ima v ZDA 63 odstotkov katoličanov pozitivno mnenje o papežu, s smerjo, kamor pelje Cerkev, pa se jih strinja kar 80 odstotkov.

Kongresniki prvič prisluhnili papežu
V četrtek bo imel papež govor pred obema domovoma kongresa, kjer vodstvo obeh glavnih strank polaga kongresnikom na dušo, naj se spodobno obnašajo, brez večjih izrazov navdušenja ali neodobravanja nad njegovimi besedami. Papež ni napovedal, o čem bo govoril, vendar vsi ne bodo zadovoljni z vsem kar bo povedal. To bo prvi papežev nagovor kongresnikom v zgodovini ZDA.

Če se demokrati veselijo njegova nastopa, pa se po drugi strani republikanci bojijo morebitnih pozivov k boju proti podnebnim spremembam in revščini, ob tem pa upajo, da jih bo vsaj zadovoljil z jasnim izrazom nasprotovanja umetni prekinitvi nosečnosti in homoseksualnosti.

Republikanci si lahko vnaprej oddahnejo vsaj glede odnosov med ZDA in Kubo. Papež je na letalu zagotovil, da govor kongresu ne bo vseboval poziva k odpravi blokade Kube, čeprav je sam posredoval v pogajanjih za normalizacijo odnosov med državama in nazadnje na Kubi izrazil upanje, da bosta državi šli po tej poti naprej.

Politično vprašanje, kjer je papež na isti valovni dolžini kot demokrati in ameriški katoliški škofje, je vprašanje priseljevanja. Republikanski predsedniški kandidati z redkimi izjemami kar tekmujejo med sabo, kdo bo postavil večji zid na meji z Mehiko in iz ZDA izgnal več nezakonitih priseljencev, Katoliška cerkev pa tem ljudem pomaga. Morda deloma tudi zaradi tega, ker so to katoličani iz Latinske Amerike.

Papež bo imel v petek zjutraj na sedežu ZN-a govor, popoldne pa mašo v Madison Square Gardnu. V soboto in nedeljo bo v Philadelphii na svetovnem srečanju družin, kar je tudi glavni razlog njegove poti čez Atlantik.