Voditelji zveze Nato so se zbrali na vrhu ob 60. obletnici zavezništva. V ospredju pogovorov sta bila misija v Afganistanu in izbira novega generalnega sekretarja.

Predsedniki oziroma premierji 28 držav članic - v sredo sta uradno članici te vojaško-varnostne organizacije postali Hrvaška in Albanija - so dan začeli simbolično, s sprehodom čez most Passarelle čez reko Ren, ki povezuje Kehl v Nemčiji in Strasbourg v Franciji.

V Nemčiji jih je pozdravila nemška kanclerka Angela Merkel, na francoski strani pa jim je v roko segel francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Sprehod "brez meja" želi pokazati duh povezanosti med zaveznicami, potrditi enotnost in slaviti mir, ki ga je Nato pomagal ohranjati.

Vendarle Rasmussen
V pogovorih o izbiri novega generalnega sekretarja zveze, ki bo s prvim avgustom nasledil Nizozemca Jaapa de Hoopa Schefferja, so voditelji dosegli soglasje.

Čeprav so tako ZDA kot evropske države svojo podporo izkazale danskemu premierju Andersu Foghu Rasmussenu, je sprva proti njemu glasovala Turčija, vendar si je nato premislila. Bistvo turškega nasprotovanja je v razburjenosti muslimanov, ki ga je Rasmussen povzročil leta 2005, ko ni hotel obsoditi karikatur preroka Mohameda v danskem tisku.

"Z velikim veseljem razglašam, da je danski premier Rasmussen novi generalni sekretar Nata," je naznanil de Hoop Scheffer in dodal, da so vsi voditelji Nata popolnoma prepričani, da je Rasmussen pravi mož za to mesto in se bo sposoben ustrezno soočati z izzivi 21. stoletja.

"Globoko sem počaščen," so bile prve besede Rasmussena. "Po svojih najboljših močeh se bom potrudil, da bom upravičil zaupanje svojih kolegov," je poudaril in še dejal, da je to zgodovinski dan. "Ne samo zato, ker je prvič, da bo ta položaj zasedel Danec, ampak predvsem zato, ker praznujemo 60. obletnico najuspešnejšega mirovnega gibanja, kar ga je svet kdaj videl," pravi danski premier.

Turški premier Tayyip Erdogan je pojasnil, da so svoje zadržke do Rasmussena umaknili potem, ko jim je ameriški predsednik Barack Obama zagotovil, da bo eden od namestnikov generalnega sekretarja iz Turčije.

Največ govora o Afganistanu
Kljub slovesnemu začetku dneva pa prava težava organizacije in tudi osrednja tema vrha tiči več tisoč kilometrov stran - to je Afganistan. Članice so sklenile, da bodo okrepile svojo prisotnost v nemirni državi in bodo napotile dodatnih 5.000 vojakov in inštruktorjev v sklopu t. i. manevrskih sil, ki bodo pomagali skrbeti za varnost pred avgustovskimi predsedniškimi volitvami.

Veliak Britanija se je zavezal, da bo prispevala 900 vojakov, 600 jih bo Nemčija in prav toliko Španija.

Po besedah de Hoopa Schefferja je boj s talibani v Afganistanu najbolj ambiciozna vojaška operacija v zgodovini zavezništva. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je dejal, da si Nato ne sme privoščiti poraza v Afganistanu, saj gre za vprašanje svobode na svetu.

Obama, ki je pred dnevi v Washingtonu predstavil novo strategijo za stabilizacijo Afganistana, je pozdravil odločitev zavezništva, da v nemirno državo napoti dodatne vojake. "Vesel sem, da so naši zavezniki v Natu izrazili močno in enotno podporo naši novi strategiji," je dejal Obama, ki je v petek ostale voditelje pozval, naj enotno podprejo boj proti teroristični organizaciji Al Kaidi v Afganistanu.

"To ni ameriška misija. To je Natova misija, to je mednarodna misija," je pred vrhom dejal Obama in zaveznice posvaril: "Zaradi geografske bližine obstaja večja verjetnost, da bo Al Kaida obsežne napade izvedla v Evropi kot v ZDA."